Maj 2009, 7.5.2009
Zdravniki svetujejo:
Ultrazvok kolkov pri dojenčkih
Avtor: mag. Robert J. Cirman, dr. med., spec. ortoped
UZ kolkov je presejalna (screening) metoda, s katero se odkriva razvojna displazija (napačen ali nenormalen razvoj ali rast) kolkov v obdobju, ko se lahko v večini primerov zdravi še razmeroma preprosto, torej brez operacije.


V porodnišnici sicer novorojenčkom večinoma ultrazvočno pregledajo kolke, vendar je tam lažno pozitivnih 90 odstotkov, kar pomeni, da se velika večina tam odkritih bolezenskih kolkov do drugega ali tretjega meseca starosti otroka popolnoma normalizira. Znano pa je, da se v prvih dneh po porodu ultrazvočno ne da odkriti prav vseh kolkov, ki bodo pozneje postali displastični.

Prof. Srakar
Prof. Srakar je leta 1993 na ortopedskih dnevih predlagal optimalen način diagnostike oziroma pravočasnega odkrivanja vseh nenormalnih kolkov, in sicer naj bi opravili ultrazvočni pregled ob rojstvu in ob koncu drugega ali na začetku tretjega meseca starosti. Vendar tega zaradi nezadostnega števila usposobljenih kadrov v večjem delu države žal ni mogoče izpeljati.

Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja, kjer je pojav razvojne displazije kolkov pogostejši, so deklice, medenična vstava, pozitivna družinska anamneza in oligohidramnion (pomanjkanje plodovne tekočine). Poleg tega se lahko razvojna displazija pogosteje pojavi tudi pri prvemu porodu, visoki porodni teži ploda in še nekaterih boleznih vezivnega tkiva.
Pa vendar ima le od 10 do 27 odstotkov odkritih nenormalnih oziroma displastičnih kolkov zgoraj omenjene dejavnike tveganja, če izvzamemo ženski spol. Pogostnost pojava je v populaciji različna in je od 0,15 do dveh primerov na 100 rojstev. V zadnjih letih smo v Sloveniji opustili široko povijanje novorojenčkov in dojenčkov, ki je bilo prej preventivni ukrep razvojne displazije kolkov. Zgoraj omenjeno povijanje je predvsem v kombinaciji z opustitvijo povijanja nog skupaj (v štruco) dokazano zmanjšalo pogostnost razvojne displazije.

Namen
Namen presejalnega testa je odkriti bolezen pri čim večjem delu bolnikov v obdobju, ko je zdravljenje še preprosto in pri veliki večini uspešno. Ko otrok shodi in bolezen odkrijemo z RTG-slikanjem, je zdravljenje precej težje (navadno operativno) in precej manj uspešno. Preiskava je popolnoma neškodljiva (ni rentgenskega sevanja) in neboleča ter traja le nekaj minut. Z ultrazvočnim aparatom izmerimo kote ponvice kolčnega sklepa in po potrebi predpišemo terapijo, ki je (razen redkih izjem) sprva vedno konservativna (od širokega povijanja do posebnih jermenčkov, ki držijo noge v pravilnem terapevtskem položaju, do obližne ekstenzije in mavčanja). Ultrazvočno nato spremljamo razvoj kolka do normalizacije. Če se to ne zgodi, ukrepamo operativno.