November 2010, 3.11.2010
Žrelo ali farinks je cevasti organ, ki leži v sredini vratu in je naslonjen na hrbtenico. Njegova stena je sestavljena iz vezivne ovojnice, mišic, podsluznice in sluznice.


Pripenja se na lobanjsko bazo in poteka do požiralnika. Funkcionalno pripada zgornjim dihalom in zgornjim prebavilom, saj se v njem prebavna in dihalna pot srečujeta. Tako je žrelo povezano z nosno votlino, ustno votlino, grlom in že omenjenim požiralnikom.
Anatomsko ga ločimo v tri nadstropja, ki neopazno prehajajo med seboj: zgornji ali nosni del, srednji ali ustni del in spodnji ali grlni del žrela. Vsebuje veliko limfatičnega tkiva, ki služi obrambi telesa pred škodljivimi tujki in mikroorganizmi, ki so vneseni v telo preko dihal (nos) in prebavil (usta). Najbolj očitni skupki limfatičnih tkiv v žrelu so nebnici, žrelnica, jezični mandelj, tubarna mandlja, malo manj znani pa so stranski limfatični trakovi in posamični limfatični otočki v sluznici. Celotni žrelo je gosto prepredeno s krvnimi in limfatičnimi žilami. V žrelu je vedno prisotna stalna bakterijska flora. To pomeni, da bakterije živijo v žrelu, vendar ne povzročajo nobenih težav. Okužba ali infekcija nastane, ko se ena (ali več) vrsta bakterij čezmerno razmnoži.

Tonzilitis, faringitis ali angina?
Vnetje žrela strokovno imenujemo faringitis. V svojem širšem pomenu zajema vse tri izmed spodaj opisanih terminov. Zaradi bogatega žilnega prepleta je pri vnetju žrela ali faringitisu prizadeta celotna žrelna sluznica, možno pa je, da so pri tem posamezne strukture bolj prizadete. Govorimo o tonzilitisu, kjer je prevladuje vnetje limfatičnih tkiv, in faringitisu, kjer je najbolj prizadeta sluznica žrela v ožjem smislu. Pri angini gre za tonzilitis in faringitis skupaj.

Vzroki faringitisa
Faringitis lahko nastane kot posledica mehanskega, kemičnega in toplotnega draženja žrelne sluznice. V zadnjem času kot vzrok za faringitis prihaja v ospredje gastroezofagealni refluks, kar pomeni zatekanje hrane, kisline in želodčnih encimov iz želodca v požiralnik in žrelo. Tudi obsevanje žrela zaradi raka povzroča vnetje. Večkrat je faringitis posledica vnetij v sosednjih področjih (nos, obnosne votline, sapnik, pljuča), lahko pa se pojavi v okviru sistemskih bolezni, ki sicer prizadenejo več organskih sistemov skupaj in je faringitis le eden od več prizadetih organov. Če je povzročitelj mikroorganizem, gre za infekcijski faringitis – teh je največ. Glede na trajanje bolezni ga razdelimo v akutni in kronični faringitis. Ob upoštevanju vrste povzročiteljev faringitise razdelimo v več skupin.

Bakterijski faringitisi
Najpogostejši povzročitelji faringitisov med bakterijami so streptokoki. Gre za angino, torej za prizadetost nebnic in sluznice žrela. Najpogosteje zbolijo otroci, in sicer tisti, ki živijo oziroma se zadržujejo v majhnih skupinah s tesnimi medsebojnimi stiki. Bolniki se slabo počutijo, imajo visoko telesno temperaturo, hude bolečine v žrelu in posledično težave pri požiranju. Pri pregledu ugotovimo rdeče in oteklo žrelo (faringitis), povečane, rdeče nebnice s sivo-belimi pikami (tonzilitis) ter povečane in boleče bezgavke na vratu. Bolezen zdravimo z antibiotiki, priporočamo pa poostreno higieno žrela v smislu izpiranja s tekočinami. Z antibiotiki ne zdravimo zgolj okužbe, ampak tudi preprečujemo zaplete bakterijskih faringitisov. Ti so negnojni ali gnojni. Med negnojne zaplete streptokoknih faringitisov spadajo škrlatinka (kožni izpuščaj), akutna revmatična vročica (prizadetost srca, sklepov, kože), akutni poststreptokokni glomerulonefritis (prizadetost ledvic) in nevrološke ter psihiatrične motnje. Peritonzilarni absces (širjenje vnetja in kopičenje gnoja v mehkih tkivih ob nebnici) je najpogostejši gnojni zaplet bakterijskih faringitisov. Ostala sta parafaringealni absces (širjenje vnetja v mehka tkiva ob žrelu preko njegove stranske stene) in retrofaringealni absces (širjenje v mehka tkiva preko njegove zadnje stene v prostore med žrelom in hrbtenico). Obstaja še več gnojnih zapletov, ki nastanejo ob opustitvi ali ob neprimernem zdravljenju omenjenih treh. Gnojni zapleti so lahko življenjsko nevarni in jih v glavnem zdravimo kirurško.

Virusni faringitisi
Virusi so najpogostejši povzročitelji faringitisa. Pri občutljivih ljudeh se že vsak prehlad razširi na žrelo, tako se razvije faringitis. To je najbolj odvisno od imunskega sistema posameznika, nekoliko od nesposobnosti dihanja skozi nos, pomanjkljivih oblačil in obutve, mrzlih pijač ipd. Virusni povzročitelji so številni. Kot že omenjeno pri virusnem faringitisu, sodelujejo virusi, ki sicer povzročajo prehlad. Drugi znani povzročitelji so virus influence (gripa), HIV (faringitis je lahko prvi znak okužbe in se pojavi v nekaj dneh ali tednih po izpostavitvi HIV-u), adenovirus (slabost, bruhanje, vnetje očesne veznice), skupina herpes virusov, cocksackie virusi in drugi. Pri pregledu vidimo oteklino in rdečino žrelne sluznice. Od bakterijskega faringitisa ga ločimo po odsotnosti gnojnega izcedka na žrelu (sivo-bele pike) in po tem, da zdravljenje z antibiotiki ni uspešno. Obstajajo specifična zdravila za posamezne viruse, katerih uporabnost je omejena, saj povzročitelja težko dokažemo. Bolezen največkrat zdravimo simptomatsko, torej lajšamo bolečine, znižujemo telesno temperaturo, krepimo imunski sistem, poskrbimo za dovolj tekočin in za dobro higieno.

Glivični faringitisi
Glivice so vzrok za faringitise v posebni populaciji. Sem spadajo bolniki z oslabljenim imunskim sistemov in z drugimi kroničnimi boleznimi. To so bolniki z rakom, bolniki, ki dobivajo imunosupresivna zdravila (po transplantaciji organov, z avtoimunimi boleznimi), bolniki z aidsom, bolniki z obsevanim žrelom. Nevarno je tudi dolgotrajno jemanje antibiotikov, saj lahko močno spremenijo normalno bakterijsko floro in omogočijo ugodne razmere v žrelu za razrast gliv. Ob pregledu na sluznici žrela najdemo sivobele siraste ali kremaste obloge. Bolezen zdravimo z lokalnimi antimikotiki, če pa je glivična okužba sistemska, uporabimo sistemske antimikotike. Tudi tu je higiena izrednega pomena.

Kronični faringitis
Bolezni žrela lahko pri večini bolnikov diagnosticiramo po pogovoru in pregledu ter po opravljenih preiskavah - laboratorijske preiskave krvi, bakteriološki brisi, biopsija, slikovne in endoskopske preiskave. Nekateri bolniki tožijo za bolečinami v žrelu, vendar očitnega vzroka ne najdemo. Bolj kot bolečine jih pravzaprav moti skelenje, pekoče bolečine, draženje, praskanje in občutek cmoka v žrelu. Imajo težave pri požiranju sline, ne pa pri požiranju hrane. Možni vzroki so bolezenski izcedek iz sosednjih področij, gastroezofagealni refluks, za dihanje neprehoden nos, nepravilna prehrana, pomanjkanje vitaminov, škodljive razvade (alkohol, tobak). Pri kroničnem faringitisu imamo zdravniki pogosto zvezane roke, saj gre za bolezen, ki je ne moremo zdraviti niti z zdravili niti z operacijo. Z različnimi lokalnimi zdravili lahko lajšamo simptome, vzroka pa ne odpravimo. Največ lahko bolniki naredijo sami z upoštevanjem navodil, spremembo navad in opustitvijo razvad. Na srečo bolezen za razliko od nekaterih akutnih vnetij ni nevarna. Vendar pa ne smemo pozabiti, da se zgoraj opisani simptomi, ki pripadajo kroničnemu faringitisu, lahko pojavijo tudi kot prvi znak pri malignih boleznih žrela in grla. Zato mora bolnik, ki ima dlje časa trajajoče težave (1 mesec ali več), k zdravniku.
dr. svetuje
Pomembno:
  • Faringitis je ena od najpogostejših bolezni v ORL področju.
  • Vzroki so številni.
  • Zapleti so nevarni.
  • Previdnost pri sumu na kronični faringitis.