Junij 2009, 28.5.2009
Tema meseca:
Vpliv sonca
Sonce in koža
Avtor: asist. Lilijana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerolog
Sonce je vir življenja in deluje na človeka precej blagodejno. Dobro vpliva na počutje in omogoča nastajanje vitamina D. Zavedati pa se moramo, da sončna svetloba ni le koristna.


Pretirano izpostavljanje soncu naši koži škoduje, saj nas le zdrava varuje pred številnimi zunanjimi škodljivimi vplivi.

Posledice
Posledice pretiranega izpostavljanja soncu delimo na zgodnje in pozne. Večina nas je verjetno na svoji koži že občutila sončno opeklino. Sončna opeklina spada med zgodnje škodljive posledice pretiranega izpostavljanja soncu. Sončna opeklina spada med zgodnje škodljive posledice. Pojavi se nekaj ur po premočnem delovanju sončnih žarkov na kožo. Lahko se kaže kot blaga pordelost, lahko pa tudi kot intenzivna rdečica z mehurji, ki jo spremlja slabo počutje. Sončna opeklina je resda skrajno neprijetna, vendar nanjo pozabimo takoj, ko se po nekaj dneh vnetje umiri in bolečina izzveni. Veliko manj kot zgodnjih se zavedamo poznejših posledic pretiranega izpostavljanja soncu. Te se pokažejo šele po desetletjih in so dokončne, čeprav ima koža sposobnost, da se nekoliko zavaruje sama. Rjav kožni pigment melanin preprečuje prodiranje sončnih žarkov v globlje plasti kože. Kožne celice tudi sproti popravljajo napake, ki nastanejo zaradi sončnega sevanja. Če je okvar preveč, jih nekaj ostane. Te se z leti kopičijo.

Staranje kože zaradi sonca
Staranje kože je ena od poznih posledic pretiranega izpostavljanja soncu. Nedvomno je pospešeno na tistih delih telesa, ki so veliko izpostavljeni soncu, predvsem na obrazu. Kolagenska vlakna počasi propadajo in pojavijo se gube. Nastanejo tudi pigmentne nepravilnosti, kot so sončne pege. Najhujša pozna posledica pretiranega izpostavljanja soncu je nastanek kožnega raka. Vse tri vrste kožnega raka, s katerimi se čedalje pogosteje srečujemo, bazalnocelični karcinom, skvamoznocelični karcinom in tudi melanom, so močno povezane s škodljivim delovanjem sončnih žarkov.

Zdrave porjavelosti ni
Zdravega sončenja in zdrave porjavelosti ni. Porjavelost je le obrambni mehanizem kože na škodljivi vpliv ultravijoličnih žarkov, ki so del spektra sončne svetlobe. Žal je v sodobni družbi zagorelost še vedno zaželena in jo mnogi povezujejo z zdravjem in zdravim načinom življenja.

Zaščita pred škodljivimi vplivi sončnih žarkov
Ljudje se sicer že zavedamo pomena zavarovanosti pred soncem, vendar je ta pogosto neredna in omejena le na počitnice in preživljanje prostega časa ob morju. Ob športnih aktivnostih na prostem in tudi spomladi, ko je sonce že močno, pa na zaščito pogosto pozabimo.
Predvsem poleti je treba sredi dneva, med 11. in 16. uro, omejiti aktivnosti na prostem. Takrat je najbolje, da se umaknemo v senco ali v notranjost bivališč. Upoštevamo »pravilo sence«. Ko je naša senca krajša od telesa, se je treba pred soncem umakniti. Včasih se aktivnostim na prostem sredi dneva ne moremo izogniti. Takrat se moramo pred soncem zavarovati. Oblečeni moramo biti v lahka, vendar ne preredko tkana oblačila, ki pokrivajo čim večjo površino kože. Dobro je, če na glavi nosimo pokrivalo s širokimi krajci, ki zaščiti obraz in uhlje. Ne smemo pozabiti na sončna očala. Šele zadnja po pomembnosti v vrsti zaščitnih ukrepov je pravilna uporaba zaščitnih filtrov, tako imenovanih sončnih krem.

Zaščitni filtri
Zaščitni filtri varujejo kožo ob izpostavljenosti soncu. Dobimo jih v obliki krem, losjonov in pršil. Na voljo imamo kemične in fizikalne filtre. Kemični filtri so spojine, ki kožo zaščitijo tako, da absorbirajo ultravijolične B (UVB) in ultravijolične A (UVA) žarke. Pri tem se spremenijo in sčasoma postanejo neaktivni. Fizikalni filtri, kot sta titanov dioksid in cinkov oksid, so mineralni delci, ki odbijajo UVB in UVA žarke in ne pustijo, da bi ti prodrli v kožo. Ob tem se njihova sestava ne spreminja. V večini zaščitnih pripravkov je prisotna kombinacija kemičnih in fizikalnih filtrov. Stopnja zaščite SPF pomeni razmerje med časom izpostavljenosti soncu do pojava opekline z zaščitnim pripravkom in brez njega. SPF nam torej pove, kolikokrat dlje smo lahko na soncu, kot če bi bili nezaščiteni. Večji kot je SPF, večja je zaščita pred UVB žarki. Vendar pripravek s SPF 30 ni dvakrat učinkovitejši od tistega s SPF 15. Tisti s SPF 15 nas zaščiti pred približno 94 % UVB žarkov, ki pridejo do kože, tisti s SPF 30 pa pred 97 %. V Evropi je v zadnjih letih označevanje zaščitnih pripravkov omejeno z največjim SPF +50, kar pomeni SPF 60 ali več. Dober zaščitni pripravek nas mora varovati pred UVB- in UVA-žarki. Številna zaščitna sredstva namreč še vedno varujejo le pred nezaželenimi opeklinami, torej pred UVB-, ne pa tudi pred UVA-žarki, ki so prav tako škodljivi.

Pravilna uporaba zaščitnih filtrov
Uporabiti moramo torej take pripravke, ki hkrati varujejo pred UVB in tudi UVA žarki. Kakšno stopnjo zaščite bomo uporabili je odvisno od fototipa naše kože. Tisti, ki jih sonce le redko opeče in hitro porjavijo lahko izberejo zaščitni pripravek s SPF 15. Tisti, ki imajo svetlo polt, so hitro opečeni in le počasi ali nikoli ne porjavijo, pa morajo poseči po močnejši zaščiti. Zaščitni pripravek moramo na kožo nanesti 30 minut preden gremo na sonce v dovolj debelem sloju in enakomerno. Vsake 2 – 3 ure, po vsakem kopanju in otiranju z brisačo je potrebno nanos obnoviti. Ne smemo pozabiti na uhlje, tilnik in stopala. Zaščita ni potrebna le na plaži, pač pa pri vseh aktivnostih na prostem.
dr. svetuje
Nujna zaščita pred soncem
Zelo pomembna zaščita pred soncem so lahka oblačila in pokrivala. Če to ni mogoče, uporabimo zaščitne filtre, ki tudi varujejo kožo ob izpostavljenosti soncu. Zaščitni pripravek moramo na kožo nanesti 30 minut preden gremo na sonce v dovolj debelem sloju in enakomerno in vsakokrat, ko se otremo z brisačo. Priporočljiv je svež nanos losijonov na 2-3 ure. Ne smemo pozabiti na ušesa, tilnik in stopala.