Julij, Avgust 2010, 7.7.2010
Zdravniki svetujejo:
Zaščita oči
Zaščita oči in poletno sonce
Avtor: asist. dr. Petra Popović, dr.med., spec. oftalmolog
Sončna svetloba omogoča življenje na našem planetu, vsebuje pa tudi nevidne žarke, ki so škodljivi za zdravje. Nevarnost sončnih žarkov prihaja v obliki ultravijoličnega (UV) sevanja.

Večina ljudi se zaveda, da je UV-sevanje škodljivo za kožo, manj znano pa je, da je UV-sevanje nevarno tudi za oči. UV-žarki, ki dosežejo oko, se zberejo na roženici. Nekateri prehajajo skozi zenico in se absorbirajo v očesni leči, manjši del jih prodre v globlje dele očesa vse do mrežnice.
Doza UV-sevanja je kumulativna, kar pomeni, da se škodljivi učinki na očesne strukture seštevajo. Kratkotrajna izpostavljenost UV-žarkom povzroča opeklino na očesni roženici, podobno sončni opeklini na koži. Dolgotrajna izpostavljenost UV-sevanju je še bolj nevarna, saj povzroča sivo mreno, kožnega raka na vekah in poškodbe na očesni mrežnici. Izognimo se tem poškodbam in se zaščitimo z ustreznimi očali.

Vpliv UV-žarkov na oči
UV-sevanje glede na njegovo valovno dolžino delimo v sevanje UVC, UVB in UVA.
Sevanje UVC je najbolj nevarno za oči. Na srečo večino tega sevanja absorbira ozonski sloj, zato do zemeljske površine sploh ne seže. Ozonska plast zaustavi tudi večji del energije sevanja UVB, ki ima krajšo valovno dolžino, del teh žarkov pa kljub temu doseže zemeljsko površino. V nizkih dozah UVB-žarki stimulirajo tvorbo kožnega pigmenta (melanina), ki povzroča, da koža na soncu potemni, v visokih dozah pa povzročajo opekline, ki povečajo nevarnost kožnega raka, nastanek gub in druge znake prezgodnjega staranja. Roženica absorbira vse žarke UVB. Prekomerna izpostavljenost sevanju UVB povzroča fotokeratitis, imenovan tudi snežna slepota. To je prehodna in boleča opeklina roženice, ki jo povzročijo direktni sončni žarki, zlasti na visoki nadmorski višini, ali pa sončni žarki, ki se odbijajo od površine snega ali vode. Poškodba lahko nastane dokaj hitro, že v eni sami uri, težave v obliki rdečega očesa, fotofobije, bolečine, solzenja in izgube vida pa se razvijejo šele čez 6 do 12 ur. Najpogostejša oblika kožnega raka v povezavi z izpostavljenostjo UV-sevanju je bazalnocelični rak, ki največkrat zraste na spodnjih vekah. Pinguecula in pterigij pa so spremembe na očesnih veznicah v obliki zadebelitve oziroma žilne membrane, ki prerašča roženico in jo kirurško odstranimo. Izpostavljenost sevanju UVA povzroča različne oblike sive mrene/katarakte, to je povečane motnosti očesne leče, ki zmanjšuje ostrino vida. V zadnjem času raziskovalci vse bolj opozarjajo tudi na škodljive učinke vidne svetlobe s kratko valovno dolžino, t. i. modre svetlobe (400–500 nm), ki prodre v oko vse do mrežnice in njenega osrednjega dela – rumene pege. Daljša izpostavljenost tem žarkom je nevarna zlasti pri ljudeh, ki imajo v krvi nizko koncentracijo vitamina C in drugih antioksidantov, saj jo povezujejo z razvojem starostne degeneracije makule. Solarna retinopatija/fotoretinitis je posledica akutne fotokemične poškodbe rumene pege zaradi izpostavljenosti modrim žarkom pri gledanju v sonce (npr. pri opazovanju sončnega mrka).

Zavedati se moramo, da se koncentracija ozona v stratosferi vse bolj niža tudi v naših krajih. Količina UV-žarkov, ki nas dosega, je tako iz leta v leto večja. Meteorologi so na podlagi meritev količine UV-sevanja in njihovega vpliva na žive organizme uvedli novo količino – UV-indeks. Višja je njegova vrednost, večja je nevarnost za kožo in oči. Vrednosti UV-indeksa so dnevno objavljene v medijih.

Kako se zaščitimo pred soncem?
Vsi, ki preživljamo čas na prostem, smo izpostavljeni nevarnemu UV-sevanju.
Nanj vplivajo geografska širina (dlje od ekvatorja smo, manjša je nevarnost UV-sevanja), nadmorska višina (nevarnost je večja na višinah, zato morajo biti še posebej pozorni obiskovalci gora in smučarji), čas dneva (opoldne je izpostavljenost UV-sevanju nekajkrat višja kot tri ure prej ali pozneje) in nekatera zdravila (tetraciklini, sulfonamidi, kontracepcijske tablete, diuretiki in druga), ki povečajo občutljivost kože za UV-žarke.

Najboljši način, da zaščitimo svoje oči je, da vedno, kadar smo na prostem, nosimo zaščitna sončna očala. Le-ta morajo absorbirati 100 % UVA- in UVB-žarkov ter večino modre svetlobe. Izbirajmo med velikimi okvirji, ki zaščitijo tudi kožo okrog oči, in taka s stranskimi ščitniki, da se izognemo svetlobi, ki prihaja od strani.
Uporaba slamnikov oziroma klobukov s širokimi krajci prepreči vdor svetlobe od zgoraj in tako zmanjša izpostavljenost oči UV-sevanju tudi do 50 %.
Pomembno je poudariti, da stopnja UV-zaščite ni odvisna od barve ali zatemnjenosti stekel. To pa ne velja za modro svetlobo – modro svetlobo najbolj absorbirajo rjavo rdeča, bronasta ali bakrena stekla, zato izbirajmo med temi barvami.

Miti o zaščiti
Medtem ko danes večina ljudi poskrbi za zaščito kože pred soncem vsaj v času poletne pripeke, pa je stopnja osveščenosti precej nižja, ko gre za zaščito oči.
  • Sončna očala nosimo tudi v senci, saj smo takrat prav tako izpostavljeni UV-sevanju, ki se odbija od površine tal, stavb in drugih površin. Ogroženi smo tudi v oblačnem vremenu, saj UV-žarki prodirajo skozi oblake.
  • Uporaba sončnih očal je potrebna tudi v zimskem času, svež sneg namreč odbija tudi do 80 % UV-žarkov, medtem ko trava le 10 %, mivka 15 %, pena na morski gladini pa 25 %.
  • Sončna očala potrebujejo tudi tisti, ki nosijo kontaktne leče z UV-zaščito. Kontaktne leče bodo zaščitile le naše oko, ne pa tudi očesne veznice in kože vek.
  • Sončna očala potrebujemo vsi, tudi tisti s temnejšo kožo. Nevarnost poškodbe oči z UV- in modro svetlobo je pri svetlih in temnih očeh enaka.
  • Ne pozabimo na otroke, ti preživijo na soncu več časa kot odrasli.
  • UV-sevanje pa ne prihaja samo od sonca, pač pa tudi iz umetnih virov, kot so solariji, laserji in obločne luči, ki jih uporabljajo varilci. Mnogo ljudi misli, da je sončenje v solariju bolj varno. Raziskave so pokazale, da je količina UV-sevanja v solariju zelo visoka. Če se pri obisku studia želimo izogniti nevarnosti fotokeratitisa, uporabimo originalna, čista očala s 100% zaščito proti UV-sevanju. Navadna sončna očala ali očesni tamponi oči ne zaščitijo dovolj.

Izbira stekel
Stekla za sončna očala so lahko organska (plastične mase) ali mineralna (steklo). Pri izbiri stekel je najpomembnejše, da absorbirajo vso UV- in večino modre svetlobe. Optiki nam bodo glede na naše potrebe ponudili še druge možnosti. Polarizirana stekla zmanjšujejo bleščanje in so priporočljiva zlasti za jadralce, smučarje, golfiste, kolesarje in druge športnike. Svetujemo jih tudi ljudem, ki so imeli operirano sivo mreno in profesionalnim voznikom. Tudi sončna očala z dioptrijo imajo številne prednosti. Lahko so v obliki magnetnih snemljivih klipov, dobijo se v vseh izvedbah, tudi z bifokalnimi ali progresivnimi stekli. Za otroke izberimo sončna očala, ki so iz polikarbonatov, saj so odporna na udarce in raze. Fotosenzitivna stekla pod vplivom UV-svetlobe potemnijo. Vedeti pa moramo, da večina vetrobranskih stekel absorbira UV-sevanje, zato tovrstna stekla žal ne potemnijo pri vožnji v avtomobilu.
dr. svetuje
Na kaj paziti
  • Uživajmo na soncu – a ne med 10. in 15. uro, takrat se raje skrijmo v senco. Nadenimo si lepa in kvalitetna sončna očala s 100% zaščito pred UVA- in UVB-sevanjem in z zaščito proti modri svetlobi.
  • Kožo okoli oči si namažimo s kremo z visokim zaščitni faktorjem, pazimo le, da ne pride v stik z zrklom.
  • Pokrijmo se s klobukom.
  • Poskrbimo za otroke na enak način – kar 80 % vsega UV-sevanja dobimo do 18. leta starosti.
  • Pa lepe počitnice.