Junij 2011, 1.6.2011
Dermatologija:
Zaščita pred soncem
Preventiva pred nastankom kožnega raka
Avtor: Nataša Grebenšek, dr. med., spec. dermatovenerolog
Prekomerno in nekontrolirano izpostavljanje ultravijoličnim žarkom človeški koži škoduje. Zgodnje škodljive posledice, kot so sončne opekline, poznamo skoraj vsi, veliko manj pa se zavedamo poznih posledic pretiranega izpostavljanja soncu, kot so fotostaranje kože in kožni rak.
Kožni rak pri odraslih je povezan s pogostostjo sončnih opeklin v otroštvu. Zaradi naraščajoče incidence kožnega raka je pomembno, da se začnemo zavedati pomena zaščite pred sončnimi žarki in jo začnemo izvajati že od zgodnjega otroštva dalje. Pri tem ne smemo pozabiti, da se soncu ne izpostavljamo samo na morju ali na smučanju, temveč tudi vsakodnevno (na poti v službo in šolo, sprehodu po mestu, delu na vrtu in ob športnih aktivnostih na prostem).

Sončni žarki so del EMV
Do zemeljskega površja dospejo ultravijolični (UV) žarki, vidna svetloba in infrardeči (IR) žarki. Največjo vlogo pri učinkih na našo kožo imajo UV-žarki. Sonce jih oddaja tri vrste:
  • UVC-žarki, ki imajo najkrajšo valovno dolžino (do 280 nm) se vsrkajo že v ozonski plasti našega ozračja in ne dosežejo površja zemlje.
  • UVB-žarke z valovno dolžino od 280 do 320 nm ozonska plast zadrži le delno, zato dosežejo površje zemlje, najmočneje, kadar je sonce najviše. So visokoenergetski in prodirajo v našo povrhnjico ter povzročajo sončne opekline in pozno porjavelost kože. Okensko steklo jih ne prepušča, prehajajo pa skozi vodo, zato lahko povzročijo opekline tudi med kopanjem.
  • UVA-žarke z valovno dolžino 320 do 400 nm ozonska plast ne vsrka. Površino Zemlje doseže 150-krat večja količina UVA- kot UVB-žarkov. Povzročajo takojšnjo pigmentacijo kože z mobilizacije že uskladiščenega pigmenta iz melanocitov ter pozno porjavelost z aktivacijo tvorbe melanina v melanocitih. Imajo manjšo energijo kot UVB in prodirajo globlje, v usnjico ali dermis, kjer okvarijo vezivno tkivo in povzročijo prezgodnje staranje kože. So odgovorni za nastanek fotodermatoz in kožnega raka. Ker prehajajo skozi okensko steklo, lahko sprožijo reakcije tudi za njim.

Umetni viri UV sevanja (solariji) oddajajo selektivno več UVA-žarkov in tako omogočajo lažno »zdravo« zagorelost kože brez opeklin. Vemo, da zdrave zagorelosti ni in da je porjavelost znak obrambne reakcije kože na poškodbo z UV žarki.
Vse vrste kožnega raka so povezane z izpostavljanjem soncu. Nemelanomski kožni rak (bazaliom in ploščatocelični karcinom) nastane kot posledica dolgotrajnega izpostavljanja soncu, za melanom pa je še posebej nevarno občasno intenzivno izpostavljanje soncu, tako imenovano »brutalno sončenje« s sončnimi opeklinami. Vsakdo lahko zboli za malignim melanomom, a je tveganje še toliko večje pri ljudeh, ki so imeli sončne opekline predvsem v otroštvu, so svetlooki, svetlolasi in svetlopolti, imajo večje število znamenj, sorodnika z malignim melanomom, in pri ljudeh, ki se pogosto izpostavljajo umetnim virom UVA-žarkov (solariji).
Pred škodljivimi posledicami, ki jih sončni žarki povzročajo na koži, se je mogoče zaščititi. Ker 80 % življenjske izpostavljenosti soncu dosežemo že pred 20. letom, je zelo pomembno, da z učinkovito zaščito pred škodljivim ultravijoličnim sevanjem začnemo že v otroštvu.

Poznamo tri stebre zaščite pred sončnimi žarki: izogibanje soncu, zaščitna oblačila, zaščitna sredstva
Najučinkovitejša zaščita je izogibanje neposrednemu izpostavljanju sončnim žarkom. Izpostavljanje soncu moramo še posebej omejiti v opoldanskem času, med 10. in 16. uro, ko je sonce najvišje in so ultravijolični žarki najmočnejši. Za gibanje na prostem izkoristimo jutranji čas ali čas poznega popoldneva. Otroke naučimo pravila sence: kadar senca telesa postane krajša od telesa, je potrebno poiskati senco. Dojenčkov in malih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljamo soncu. Pozorni moramo biti tudi na sonce, ki se odbija od tal. Odboj sončnih žarkov od peska, vode in snega je zelo močan. Sonce nas lahko opeče tudi v senci zaradi odboja UV-žarkov od tal ali pri plavanju. Odpovejmo se uporabi solarija in namernemu sončenju.
Kadar se soncu ne moremo izogniti zaradi dela ali aktivnosti na prostem, se moramo zaščititi z zaščitnimi oblačili, pokrivali in očali. Svetujemo oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, širokokrajni klobuk ali čepico s ščitnikom v legionarskem kroju. Pri izbiri zaščitnih očal moramo biti pozorni, da imajo potrdilo o zaščitni sposobnosti pred UVA- in UVB-žarki. Oblačila naj bodo ohlapna, da omogočijo zadostno gibanje zraka, saj tako delujejo na koži hladneje kot direktno izpostavljanje kože soncu. Oblačila iz gosto tkanih tkanin tudi v veliki meri preprečijo prehajanje UV žarkov. Prehodnost tkanine za UV žarke je poleg gostote tkanine odvisna tudi od barve. Svetlo obarvane tkanine so bolj prehodne od temnejših in živo obarvanih. Na voljo so tudi oblačila z dodanimi absorberji za UV-svetlobo. Zaščitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi (UPF). Zaščitno sposobnost tkanin pred prehajanjem UV-žarkov lahko ohranimo ali celo izboljšamo z uporabo pralnih sredstev z dodanim širokospektralnim UV-absorberjem Tinosorb FD.
Dele telesa, ki jih ne moremo pokriti z oblačili, moramo zaščititi s kremami za zaščito pred soncem. Zaščitne kreme so le dodatna zaščita in niso namenjene nadomeščanju naravne zaščite ali podaljševanju časa izpostavljanja soncu. Namažemo odkrite predele kože, najbolje 30 minut pred izpostavljanjem soncu, in nato vsaki dve uri ali prej, če se spotimo ali kopamo. Pomembno je, da nanesemo dovolj veliko količino kreme (2 grama na kvadratni centimeter kože). Posebej je treba zavarovati ustnice, veke in uhlje. Zaščitne kreme vsebujejo UVfiltre. To so snovi, ki vsrkajo (kemijski filtri – mexoryl in tinosorb) ali odbijajo (fizikalni filtri – titanov dioksid in cinkov oksid) UV-žarke in tako varujejo kožo pred njihovim prodiranjem v globlje plasti.
Svetujemo uporabo zaščitnih krem, ki vsebujejo zaščito pred UVBžarki, kar je označeno s SPF, in hkrati zaščito pred UVA-žarki, kar je označeno s PFA. Zaščitni faktor SPF nam pove, kolikokrat dlje smo lahko izpostavljeni sončnim žarkom, če smo namazani z zaščitnim sredstvom, da do opeklin, ki jih povzročajo UVB-žarki, še ne bo prišlo (če na soncu postanemo rdeči po petih minutah brez zaščite, pomeni, da z zaščitnim faktorjem 15 na soncu postanemo rdeči po 15-krat daljšem času, torej po 75 minutah). Če ima izdelek oznako, da vsebuje tudi zaščito proti UVA-žarkom, standard zahteva, da je ta zaščita vsaj tretjino vrednosti zaščite proti UVB. Kreme naj bodo varne (nealergene in netoksične), širokospektralne, fotostabilne in vodoodporne.
V preventivi kožnega raka je poleg zaščite pred soncem pomembno tudi redno samopregledovanje kože. Samoopazovanje je najučinkovitejši način zgodnjega odkrivanja kožnega raka. Če ga odkrijemo in odstranimo v zgodnji fazi razvoja, je preživetje skoraj stoodstotno. Pregledati moramo kožo celega telesa, lasišče, za uhlji, med prsti, stopala, pod dojkami, genitalije. Pozorni moramo biti na vsako novonastalo spremembo, tisto, ki raste, spreminja barvo in obliko, spremembo, ki se ne zaceli, krvavi, srbi, peče. V teh primerih je treba na pregled k dermatologu. To svetujemo tudi vsem, ki imajo večje število znamenj. Z dermatoskopijo lahko opredelimo, za kakšne spremembe gre, in ocenimo stopnjo tveganja za razvoj melanoma. Zavedanje pomena zaščite pred sončnimi žarki nas ne sme odvrniti od preživljanja prostega časa v naravi in na igriščih, na morju in na snegu. Spodbuditi nas mora k zdravemu načinu obnašanja na soncu.
S svojim zgledom bomo pred škodljivimi posledicami UV-žarkov zavarovali tudi svoje otroke.
dr. svetuje
  • Izogibajte se soncu med 10. in 16. uro, upoštevajte pravilo sence.
  • Zavarujte se z oblačili, pokrivali, očali.
  • Zaščitne kreme so le dodatna zaščita.
  • Če opazite na koži spremembo, ki raste, spreminja barvo in obliko, se naročite na pregled pri dermatologu.