Februar 2009, 26.2.2009
Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB) nastane zaradi vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Kisla želodčna vsebina draži sluznico požiralnika in lahko povzroči vnetje. Redko nastanejo celo razjede na sluznici požiralnika.

Najpomembnejši vzrok prekomernega vračanja želodčne vsebine v požiralnik je nepravilno delovanje mišice, spodnje zapiralke požiralnika. Težave lahko povzroča tudi hrana, ki zmanjša tesnjenje spodnje požiralnikove zapiralke. Taka hrana je na primer: kava, čokolada, alkohol, lešniki in orehi. Podoben učinek ima tudi nikotin. Povečano vračanje želodčne vsebine v požiralnik lahko povzroča tudi dvigovanje težkih bremen, uživanje obilnih obrokov hrane in ležanje takoj po jedi. Tudi pri ljudeh, ki imajo hiatalno kilo požiralnika, je GERB verjetnejša bolezen. Gre za eno od najpogostejših kroničnih težav, za katero iz leta v leto trpi več ljudi.

Kaj je zgaga?
Zgaga je najpogostejši simptom GERB. Je pekoč občutek ali nelagodje v predelu za prsnico, ki se širi od žličke proti žrelu. Pojavi se kmalu po obroku hrane. Ocenjujejo, da ima težave z zgago vsak deseti človek. Pogosta, a prehodna, je v nosečnosti. Poleg zgage lahko povzroča GERB tudi dvigovanje želodčne vsebine v žrelo, hripavost, dražeč kašelj in napade težkega dihanja.

Kako ugotovimo GERB?
Zdravnik lahko že iz pogovora o simptomih z veliko verjetnostjo ugotovi, da gre za GERB. Včasih se odloči tudi za preiskave, kot so endoskopija zgornjih prebavil (gastroskopija), merjenje kislosti v spodnji tretjini požiralnika (pH-metrija) in merjenje delovanja spodnje zapiralke požiralnika (manometrija). Pomembno je, da s preiskavami izključi nevarno – rakasto bolezen, ki jo je potrebno popolnoma drugače zdraviti.

Kako zdravimo GERB?
Danes imamo na voljo učinkovita zdravila za zdravljenje GERB. To so zaviralci protonske črpalke, ki jih predpiše zdravnik na recept. Težave pa lajšajo tudi antacidi in zaviralci H2 receptorjev. Te lahko prosto kupimo v lekarni. Z zdravili zmanjšujemo kislost želodčne vsebine in s tem dražeče delovanje, ne vplivamo pa na vračanje želodčne vsebine v požiralnik. Pomembno vlogo pri lajšanju težav ima tudi sprememba načina življenja. Zdravljenje GERB je ponavadi dolgotrajno in lahko traja več let.

Kaj lahko storimo sami?
Sami lahko spremenimo način življenja. Uživamo manjše obroke hrane večkrat na dan in se izogibamo hrani pred spanjem. Iz jedilnika izključimo živila, ki nam povzročajo težave: kavo, čokolado, alkohol, lešnike in orehe, mastno in močno začinjeno hrano, sladkarije, sok citrusov ... Opustimo kajenje in skrbimo za primerno telesno težo. Spimo s privzdignjenim vzglavjem. Pri blagih težavah lahko pričnemo tudi s samozdravljenjem. To pomeni, da v lekarni kupimo zdravila, ki jih dobimo brez recepta (antacide in zaviralce receptorjev H2). Če po dveh tednih samozdravljenja težave ne prenehajo, moramo obiskati zdravnika.
dr. svetuje
Kdaj moramo nujno k zdravniku?
K zdravniku morajo nujno vsi, ki imajo kateregakoli od naštetih alarmnih znakov:
  • krvavitev iz prebavil,
  • težko požiranje in zatikanje hrane,
  • hujšanje,
  • vztrajno bruhanje,
  • stalna bolečina v zgornjem delu trebuha.

Bolnike z alarmnim znakom in tudi tiste, ki imajo dolgotrajne težave in jim zdravila ne pomagajo, bo osebni zdravnik napotil na preiskave. Z njimi bo potrdil diagnozo, ocenil resnost bolezni in izključil zaplete.