December 2010, 8.12.2010
Tema meseca:
Žilne bolezni
Kdaj k angiologu in kdaj k flebologu?
Avtor: asist. Lilijana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerolog
Žile skrbijo, da kri kroži po našem organizmu. Bolezni, ki prizadenejo žilje, motijo normalen pretok krvi in oskrbo tkiv s kisikom in hranili.


V telesu imamo dve vrsti žil, po katerih se pretaka kri: arterije in vene. Arterije ali odvodnice od srca vodijo s kisikom in hranilnimi snovmi obogateno kri v vsa telesna tkiva in organe. V drobnih žilah – kapilarah kri kisik in hranila odda, iz celic pa sprejme ogljikov dioksid in odpadne snovi. Po venah ali dovodnicah se venska kri vrača nazaj proti srcu.
Kri skozi arterije potiska srce. V arterijah je kri pod pritiskom in teče ritmično, skladno s srčnim utripom. Arterijske stene so zgrajene iz mišičnih vlaken, ki s svojim krčenjem uravnavajo količino krvi, ki priteče v določen organ. Nasprotno pa se venska kri proti srcu vrača pasivno. Stene ven so tanke, zatekanje krvi navzdol, v smeri težnosti, pa preprečujejo venske zaklopke, ki se nahajajo vzdolž ven na vsakih nekaj centimetrov. Venski sistem je sestavljen iz dveh spletov žil, površinskega ali podkožnega in globokega venskega sistema. Venska kri teče iz podkožnih v globoke vene, nato pa nadaljuje pot proti srcu. Bolezni srca in žilja so v razvitem svetu in zato tudi pri nas najpogostejši vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti ljudi. Obstajajo bolezni, ki prizadanejo arterije, ter bolezni, ki prizadenejo vene.
Ateroskleroza je bolezenski proces v stenah arterij, ki lahko pripelje do zožitve žil, s tem pa do slabše prekrvavitve ter oskrbe tkiv in organov (kot so srčna mišica, možgani, ledvice, mišice spodnjih okončin) s kisikom in hranljivimi snovmi. Le normalno prehodne arterije zagotavljajo nemoteno preskrbo tkiv in organov s krvjo. Krvni pretok se zaradi zožitve žilne svetline sprva upočasni, če bolezen napreduje, pa se lahko popolnoma ustavi. Ateroskleroza lahko prizadene katerikoli odsek arterijskega krvnega obtoka, najpogosteje pa so prizadete arterije možganov, spodnjih okončin in koronarne arterije, ki oskrbujejo srce.
Prizadetost možganskih arterij se lahko kaže z možgansko kapjo, prizadetost koronarnih arterij pa z bolečino v prsnem košu (angina pektoris) ali srčnim infarktom. Kadar so prizadete arterije spodnjih ali zgornjih okončin (prizadetost slednjih je veliko redkejša), govorimo o periferni arterijski bolezni. Prizadetost teh arterij se sprva kaže s stiskajočo bolečino v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in popusti po počitku. Napredovanje bolezni pa lahko zmanjša pretok v arterijah v tolikšni meri, da se bolečina v nogi pojavlja že med mirovanjem. Če to traja dlje časa, lahko pride do odmrtja tkiva in na udu nastane razjeda ali gangrena.
Bolezni globokih ven moramo ločiti od bolezni površinskih ven. Globoka venska tromboza je bolezen globokih ven. Nastane nenadoma, zaradi delne ali popolne zapore vene s krvnim strdkom. Kaže se z nenadnim otekanjem okončine in bolečino v mečih.
Nevarna je zato, ker se lahko deli krvnega strdka odkrušijo, potujejo po krvi skozi srce v pljuča in zamašijo pljučne arterije. Tako nastane pljučna embolija, ki se kaže z občutkom dušenja, izgubo zavesti ali bolečinami za prsnico, v najhujši obliki pa povzroči hitro smrt.
Najpogostejša bolezen površinskih ven so krčne žile ali varikozne vene spodnjih okončin. Govorimo o kronični venski bolezni oz. venskem popuščanju.
Natančen vzrok nastanka krčnih žil ni znan, verjetno gre za šibkost v steni površinskih ven oziroma za okvaro njihovih zaklopk.
Ker se zaklopka ne more pravilno zapreti, kri prične teči v napačno smer, namesto navzgor proti srcu teče navzdol, stran od srca.
Tak povratni tok krvi je vzrok za številne težave, od otekanja nog, občutka težkih in utrujenih nog do nočnih krčev in srbenja kože. Sčasoma tudi pri venskem popuščanju lahko pride do odmrtja tkiva, nastane venska golenja razjeda.
Bolezni arterij in globokih ven obravnavajo internisti – angiologi, bolezni povrhnjih ven pa dermatologi – flebologi.

dr. svetuje
Bodite pozorni
Če pri hoji opažate močno bolečino v mečih ali stegnih, ki se stopnjuje, po počitku pa popusti, ali če imate bolečine v nogi že med mirovanjem, imate morda periferno arterijsko bolezen. Svetujemo vam pregled pri internistu – angiologu.
Če vam noga nenadoma prične otekati in se otekanje v naslednjih dneh stopnjuje, imate morda globoko vensko trombozo. Svetujemo vam čimprejšnji pregled pri internistu – angiologu.
Če vam dalj časa otekajo noge, imate predvsem zvečer občutek oteklih, težkih in utrujenih nog, v nogah ponoči čutite krče in vas srbi koža goleni, imate morda kronično vensko bolezen. Svetujemo vam pregled pri dermatologu – flebologu.