Julij, Avgust 2010, 7.7.2010
Zdravniki svetujejo:
Živalski piki
Povzročitelji, znaki in prva pomoči pri pikih
Avtor: Darja Vidmar, dr. med.
Ponovno prihajajo topli dnevi, ki nas vabijo v naravo, v tišino gozda, prijetno osvežitev morja. Da bodo vaši poletni izleti v naravo čim bolj brezskrbni, smo za vas pripravili hitri pregled najpogostejših nepridipravov, ki vam v poletnih mesecih lahko prekrižajo pot.
KLOPI
Spadajo v družino pajkov, ki se prisesajo na kožo in hranijo s krvjo. Živijo predvsem v gozdu, najdemo pa jih tudi v mestnih parkih. Tri najpogostejše bolezni, ki jih prenaša klop, so lymska borelioza, erlihioza in klopni meningoencefalitis. Proti klopnemu meningitisu obstaja cepivo.
Najbolje se je piku klopa izogniti, in sicer z nošenjem oblačil, ki pokrijejo večji del telesa, ter z uporabo repelentov. Pomembno je, da se po prihodu domov čim prej oprhate, pri tem ne smete pozabiti na lase! Oblačila je treba oprati, obutev temeljito skrtačiti. Sledi natančno pregledovanje celotnega telesa – najpogostejša mesta vboda so kolena, dimlje, ušesa, skalp in zatilje.
Prva pomoč
Če pri telesnem pregledu opazite klopa, ga čim prej odstranite, saj se s tem zmanjša možnost okužbe. Metoda, ki bi omogočila enostavno odstranitev klopa, ne obstaja. Priporoča se, da s pinceto primete klopa čim bližje koži ter ga med izvajanjem polkrožnih gibov izvlečete. Če glavica klopa ostane v koži, jo poskušajte odstraniti s sterilno iglo. Nikar za odstranitev klopa ne uporabljajte ognja, bencina ali olja.

ČEBELE, OSE, SRŠENI, ČRMLJI
Piki teh kožokrilcev za ljudi večinoma niso nevarni, so pa zelo neprijetni. Na mestu pika
ostane značilna pika, okoli nje je koža pordela, otekla in boleča. Pik je lahko nevaren, kadar žuželka piči v usta ali žrelo, ker oteklina ovira dihanje in lahko povzroči tudi zadušitev.
Pri pikih kožokrilcev se najbolj bojimo hude alergijske reakcije. Takrat se otekanje lahko razširi tudi na ustnice, jezik, grlo ali obraz. Pojavijo se sistemski znaki, kot so slabost in bruhanje, vrtoglavica, težave z dihanjem ali celo motnje zavesti.
Prva pomoč
Po piku želo previdno odstranite, mesto pika očistite s hladno vodo, obložite s hladnimi obkladki ter prizadeti ud dvignite. Lahko uporabite antiseptično ali antihistaminsko kremo v kombinaciji s kortikosteroidom, ki bosta ublažila vnetje, bolečino in srbenje. Oteklina in bolečina na predelu pika ponavadi v nekaj dneh izzvenita. V primeru, da oteklina in bolečina na mestu pika trajata več kot tri dni, to ponavadi kaže na sekundarno okužbo kože na mestu pika.
Pri pikih v ustni votlini in na vratu morate področje intenzivno hladiti, preverite, ali lahko prizadeti nemoteno diha, in takoj poiščite strokovno pomoč. Osebe, ki so hudo alergične na čebelji ali osji pik, morajo imeti vedno s seboj komplet za samopomoč, ki vsebuje injekcijo adrenalina ter antihistaminske in kortikosteroidne tablete.

KAČE
V Sloveniji sta nevarni kači gad in modras. Lokalna znamenja pika sta pikici, razmaknjeni približno pet milimetrov, oteklina, ki se veča, in pomodrelost prizadetega področja. Ko strup napreduje po telesu, najdemo sistemske znake: boleče bezgavke, slabost, bruhanje, driska, znojenje, hitro dihanje in bitje srca.
Prva pomoč
Najprej se prepričajte, da vas in ostalih kača ne ogroža več. Mesto pika sterilno obvežite in hladite, prizadeto okončino imobilizirajte in jo namestite tako, da leži nižje od srca. Z uda odstranite zapestnice, prstane, uro ali tesna oblačila, ki lahko motijo ob nastajajoči oteklini. Prizadeti mora mirovati, da s premikanjem ne pospeši gibanja strupa po telesu. Čim prej po piku poiščite medicinsko pomoč. Le v zelo hudih primerih, in kadar običajni ukrepi ne pomagajo, uporabite protistrup, saj lahko povzroča zelo hude alergične reakcije.
Strupa nikar ne sesajte, rane ne večajte z ostrim predmetom, je ne izžigajte in ne ustavljajte pretoka krvi, kot so to priporočali v preteklosti.

MEDUZE
Spadajo med ožigalkarje. Pri nas je najpogostejša meduza morska mesečina. Njihova posebnost so ožigalke, vrečice, napolnjene s strupom. Dotik meduzinih ožigalk s kožo zelo zaboli, prizadeti predeli kože pordijo. Po nekaj urah se bolečine umirijo, ostane pa opeklini podobno vnetje, ki še nekaj dni zelo srbi. Praskanje reakcijo stopnjuje. Na prizadetem predelu se lahko pojavijo mehurčki in čez čas kraste. Pozneje so na ozdravljenih predelih opazne temneje pigmentirane lise in neredko tudi brazgotine. V težjih primerih lahko pride do pojava splošnih znakov, kot so slabost, bruhanje ali celo izguba zavesti.
Prva pomoč
Ožig najprej sperite z morsko vodo (ne iz pipe!), lovke pa odstranite s površine kože (npr. s pinceto). Za inaktivacijo strupa kožo za petnajst do trideset minut namočite v kis ali premažite z alkoholom. Šele nato opečeno mesto namažite z antihistaminikom ali antiseptikom (pripravke lahko kupite v lekarni). Priporoča se tudi hlajenje ožiga. Prizadeto mesto zaščitite pred soncem. V primeru splošne reakcije je nujna zdravniška pomoč.