Marec 2011, 2.3.2011
Pismo uporabnika:
Življenje na dializi
Mihova zgodba
Avtor: Maja Zajc
Ledvice so eden najpomembnejših človeških organov in, zelo poenostavljeno povedano, delujejo kot glavna čistilna naprava in kemična tovarna v našem telesu.
Ko ledvice niso več zmožne opravljati vseh svojih številnih nalog, je potrebno nadomestno ledvično zdravljenje z dializo ali pa opraviti presaditev ledvice. Dializa torej omogoča življenje bolnikom z dokončno odpovedjo ledvic. V Sloveniji se zaradi končne ledvične odpovedi zdravi z dializo vedno večje število bolnikov, med njimi je bil tudi Miha.


Odloči se: TREBUŠNA ALI HEMODIALIZA?
Miha se je odločil, da bo začel zdravljenje s peritonealno dializo, ker mu je ta, za razliko od hemodialize, omogočala več svobode, samostojnosti in jo je lahko izvajal doma. Bistvena sprememba v življenju je bila le ta, da je moral spremljati uro, čas za menjavo dializata. Vnos tekočine in hrane je ostal nespremenjen. Leta 2006 je Miha dobil aparat, ki mu je omogočal, da je izvedel večje število menjav ponoči. Priklopil se je le še dvakrat dnevno. »Lahko bi rekel, da sem takrat spet občutil svobodo gibanja, a je ta trajala le kratek čas.« Zaradi zatekanja trebuha je moral Miha opustiti tovrstno dializo in preiti na drugi način zdravljenja, hemodializo.

Rutina, ker pač ne gre drugače
»Ko prispem v dializni center, se najprej stehtam,« nadaljuje Miha. S tehtanjem pridejo do izračuna, koliko bo treba shujšati med dializo. Ko človek ne izloča več tekočine, takemu bolniku določijo telesno težo, pri kateri je v telesu vode ravno prav (t. i. suha teža). Med vsako hemodializo bolniku odvzamejo toliko vode, da se teža zmanjša na suho težo. Priporočajo, da se teža med dvema hemodializama doma ne poveča za več kot 3 odstotke bolnikove suhe teže. Ker sem težak 80 kilogramov, to pomeni 2,5 kilograma.« Če določeno težo prekoračim, sem med dializo izčrpan in velikokrat se pojavi glavobol,« pravi. Po meritvi pritiska sledi priklop na aparat. V fistulo te dvakrat zbodejo: po eni igli odvajajo kri, ki gre preko aparata za filtriranje krvi, da jo prečisti, in jo po drugi igli vrnejo nazaj v telo. Na aparat si priklopljen 4 do 5 ur. Vsako polno uro ti izmerijo pritisk. Vmes lahko gledaš televizijo, bereš knjige ali spiš. Ko se dializa konča, te odklopijo in ponovno stehtajo, da preverijo, če je bilo hujšanje pravilno. Nato si izmeriš tudi pritisk.

Občutek brezskrbnosti je potonil v pozabo
»Moj način življenja se je s hemodializo zelo spremenil. Omejen si s kontrolo, obremenjen z nadzorovanjem in s (s)poznavanjem zmožnosti lastnega organizma. Primoran si pozorno spremljati količino popite in s hrano zaužite vode.
Če popiješ preveč, lahko pride do oteklin in čezmerne tekočine v pljučih, kar bi povzročilo težave z dihanjem. Poleg tega se je korenito spremenila tudi prehrana. Uživaš lahko le nesoljeno hrano, saj je občutek žeje povezan z uživanjem soli.« Kontrolirati je treba vnos živil, ki vsebujejo kalij in fosfor. »Ne banan, ne krompirja ni bilo več na krožniku,« se spominja Miha. Kalij je še posebej nevaren, ker prevelika količina kalija v telesu lahko povzroči mravljinčenje v telesu, paralizo ali srčni zastoj. Opustiti moraš tudi mlečne izdelke.
»Začelo se je leta 2004, ko se je pojavila nenadna oteklost gležnjev,« pravi Miha. Ker oteklost ni popustila, se je odpravil na pregled k splošnemu zdravniku. Opravil je laboratorijske preiskave urina in krvi. Izvidi so bili zelo slabi, zato so ga urgentno poslali v klinični center. Takrat 22-letnemu Mihi so povedali, da mu odpovedujejo ledvice in postavili diagnozo: kronična odpoved ledvic v četrtem stadiju.

Šok in strah
»Bil sem popolnoma šokiran,« pravi danes, »ostal sem brez besed.« Novica je presenetila tudi njegove bližnje, saj ni bilo pred tem nikakršnih znakov, da sploh gre za kakšno bolezen, kaj šele za tako hudo. »Sprva se nikakor nisem mogel sprijazniti, nisem pa dopustil, da bi me bolezen potolkla in povlekla v depresijo,« pravi Miha. Ker se ledvično delovanje ni slabšalo, so se odločili za kratkotrajno zdravljenje z zdravili (z medrolom), s katerimi so poskušali ponovno »zagnati« ledvici. Stanje se po treh mesecih ni izboljšalo, zato so Mihu predstavili dva nadomestna načina zdravljenja, ki sta primerna za bolnike s končno odpovedjo ledvic: peritonealna (trebušna) dializa in hemodializa.

Neskončen vir omejitev
Življenje na dializi zahteva veliko prilagajanja tako s strani bolnika kot tudi družine. »Odkar je moje življenje odvisno od dialize, lahko rečem, da sem nekoč živel svobodno in polno življenje.« Življenje na dializi je postalo neskončen vir omejitev.
Postalo je predvidljivo, načrtno. »Nekoč sem prosti čas izkoristil za različne športne aktivnosti, ali ga preživel s prijatelji, danes večino prostega časa zavzame dializa. Rad imam svojo službo, ki je zaradi dialize ne morem opravljati v polnem delovnem času.
Tudi družino si želim ustvariti. Veliko stvari je, ki jih hočem početi, videti, zato si želim normalnega življenja brez »vrvice«, saj imam pred seboj še vse življenje.«
dr. svetuje
So vaše ledvice zdrave?
Svetovni dan ledvic praznujemo letos 10. marca. Na ta dan ljudi ozaveščamo o življenjskem pomenu naših ledvic ter razširjamo znanje, da je kronična ledvična bolezen pogosta in nevarna, vendar jo lahko uspešno zdravimo.
Ste vedeli, da ima vsak deseti odrasli znake kronične ledvične bolezni? Ker pa ta bolezen ne boli, pešanje ledvic pogosto ugotovijo, ko je bolezen že zelo napredovala ali celo pred odpovedjo ledvic. Z dializo se v Sloveniji zdravi 1400 ljudi, 600 pa jih živi s presajeno ledvico. Vedeti je tudi treba, da lahko s pravočasno prepoznavo bolezni in zdravljenjem napredovanje bolezni upočasnimo ali celo zaustavimo. Še posebej bi morali biti na zdravje ledvic pozorni ljudje, ki so starejši od 60 let, ki kadijo, so pretežki, imajo sladkorno bolezen, visok krvni tlak, ledvične bolezni v družini ali srčno-žilno obolenje.
Pri Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije vas vabimo, da se ta dan oglasite na informativni točki, ki jih bodo društva pripravila v večjih supermarketih po Sloveniji in v verigi Planet Tuš. Prostovoljci društev vam bodo izmerili krvni tlak, saj je nezdravljen visok tlak pogost vzrok za odpoved ledvic. Na dogodku boste lahko ugotovili, ali sodite v skupino ljudi, ki imajo večje tveganje za razvoj kronične ledvične bolezni. Svetovalo vam bo strokovno osebje, pogovorili se boste lahko z bolniki, ki svojo bolezen uspešno premagujejo. Podobne informativne točke bodo pripravili tudi v večini zdravstvenih domov po Sloveniji ter v nekaterih bolnišnicah.
Več informacij o preventivnih dejavnostih je na voljo na www.zveza-dlbs.si.
Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije