Junij 2010, 2.6.2010
V gibanju:
Žulji in odrgnine
Kje pa vas čevelj žuli?
Avtor: Katarina Plausteiner, dr. med., spec. splošne in družinske medicine
Sezona teka, pohodništva in drugih dejavnosti na svežem zraku se je začela. Med hojo ali tekom nas lahko ožulijo čevlji, ob padcih ali drugih manjših nerodnostih lahko nastane povrhnja poškodba kože ali odrgnina.

Žulji

Posebno na začetku sezone in če po daljšem času spet obujemo športne copate (ali si omislimo nove), se lahko pojavijo žulji.
Žulj nastane, kadar se zaradi mehaničnih sil, pogosto je to trenje, med zgornjo plastjo kože – epidermisom – in spodnjimi plastmi nabere tekočina. Ta varuje spodnje plasti pred nadaljnjimi poškodbami tkiva in pomaga pri celjenju.
Žulji nastanejo na izpostavljenih delih stopal med hojo, tekom ali med ponavljajočimi se gibi (tudi na dlaneh npr. med telovadbo z utežmi). Predvsem predstavnice nežnejšega spola pa zelo dobro poznamo posledice novih čevljev, ki jih »moramo« obuti takoj, poleti tiste s paščki in seveda na boso nogo.
Zelo hitro nam je žal, a nam v danem trenutku na žalost ostane le slaba tolažba »za lepoto je treba potrpeti« in seveda žulji.
Žulji hitreje nastanejo na vlažnih delih kože, večkrat v toplejših vremenskih razmerah. Če trenje ni tako močno, traja pa dlje časa, nastane otiščanec. Nepravilno oskrbljeni žulji in otiščanci lahko povzročijo okužbo in ulkus (večjo, globljo rano, ki ponavadi potrebuje zdravniško pomoč). To je posebno pogosto in resno pri boleznih, kjer sta oslabljeni čutilna funkcija kože in prekrvitev (sladkorna bolezen, nevropatije, periferna arterijska bolezen).

Kako preprečiti nastanek žuljev?
Predvsem tako, da preprečimo trenje kože – poskrbimo, da imamo udobno obutev in nogavice, ki naj bodo čiste, suhe, po možnosti iz materialov, ki preprečujejo znojenje. Novih čevljev ne obujte za dolge pohode ali tek, treba jih je razhoditi doma.
Pomagamo si lahko tudi s posebnimi vložki in obliži, ki učinkujejo zaščitno na posebej izpostavljene dele stopal. Preverjeno delujejo v zgoraj opisanem primeru trpljenja za lepoto.

Kaj pa, če žulj kljub temu nastane?
Najpomembnejše je, da se preobujemo. Tako bo trenje prenehalo in se bo začel žulj celiti. Na njegovem dnu bo nastajala nova koža in tekočina se bo postopoma vpila, povrhnja koža se bo posušila in se odlupila. Žulja ne prebadamo in ne odstranjujemo povrhnje kože, saj je koža najboljša naravna zaščita pred okužbo. Če pa se to zgodi, uporabimo obliž, da bomo okužbo preprečili.
Če nas žulj boli, ga lahko predremo z razkuženo šivanko, mesto razkužimo z alkoholom in ga zavarujemo z obližem. Če se to zgodi, si lahko pomagamo s posebnimi pripravki, ki pospešijo zdravljenje in preprečujejo nadaljnje širjenje vnetja. Če kljub vsemu nastaneta večja rana in okužba (nevarnost za to je večja predvsem pri sladkornih bolnikih, bolnikih z motnjami v prekrvitvi, pri določenih nevroloških boleznih), se je seveda treba posvetovati z zdravnikom.

Odrgnine

Odrgnina je povrhnja poškodba kože, pravzaprav malo večja praska, ki nastane ob drgnjenju kože ob grobo površino. Odrgnine so pogoste pri padcih, kadar podrgnemo po grobem asfaltu ali makadamu. Ponavadi se to zgodi na najbolj izpostavljenih delih telesa – kolena, komolci, dlani. Odrgnina ne sega globlje od epidermisa, se pravi zgornje plasti kože, krvavo solzi ali povrhnje minimalno krvavi (takoj po padcu so navadno odrgnine videti precej slabše, kot je dejansko). Odrgnine so umazane rane, ki jih je treba temeljito očistiti, kar je zelo pomembno. Najprej in najlaže to naredimo kar pod tekočo vodo, odstraniti je treba tudi drobce in koščke peska ter drugo umazanijo, ki jo poberemo po poti. Nato je odrgnino zelo priporočljivo razkužiti, najlaže kar z alkoholom ali posebnim razkužilom, ter sterilno pokriti, da zmanjšamo možnost za okužbo. Če je odrgnina zelo umazana ali rana globlja, se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom glede zaščite proti tetanusu.
Tudi pri odrgninah si lahko pomagamo z različnimi pripravki iz lekarne, ki pospešijo celjenje in preprečijo zaplete zaradi širjenja okužbe.