September 2009, 27.8.2009
Veliki intervju:
doc. dr. Rok Orel, dr. med.
specialist pediater
Avtor: Maja Zajc
Spremembe v okolju so nedvomno pripomogle k povečanju števila bolezni prebavil. Zakaj je tako in kakšno vlogo imajo probiotiki, smo se pogovarjali z doc. Rokom Orlom, dr. med., spec. pediatrom.

Od diplome na medicinski fakulteti je zaposlen na Pediatrični kliniki UKC, na oddelku za gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano. Poleg svojega dela najde užitek tudi v glasbi, s katero se ukvarja že od mladih let. Prepeval je v skupini Klinika za cinike (njihova najslavnejša pesem je Hej, Mojca, z modrcem številka 5), zdaj pa piše pesmi za druge izvajalce in na zabavah zapoje za prijatelje. Kot pravi, je definicija dobrega žura: živa glasba in mrtva svinja. Rad se ukvarja tudi s svojim vrtom, na katerem goji le okrasne rastline in zelišča, zelenjava pa ga ne zanima. Že Voltaire je rekel, da je človek najsrečnejši, če obdeluje svoj vrtiček.

Ste pediater gastroenterolog . Katere bolnike napotijo v vašo ambulanto?
Ker delam na univerzitetni kliniki, prihajajo k meni večinoma bolniki, ki so že šli skozi neko sito primarnega zdravstva. To je, vsaj za otroško populacijo, v primerjavi z večino tujih držav zelo dobro organizirano. Se pravi, k meni prihajajo predvsem otroci in mladostniki, ki potrebujejo subspecialistično obravnavo. Včasih katerega od bolnikov napotijo k meni tudi kolegi iz tujine po drugo mnenje ali da bi pri nas opravili preiskave, ki jih tam ne delajo.

Velikokrat imamo bolečine v trebuhu. Na katere znake moramo biti pozorni, sploh pri otrocih, če gre za resno črevesno bolezen?
Pozorni moramo biti na zelo močne, hitro nastale bolečine, ki se stopnjujejo, če je trebuh trd in izredno boleč na pritisk. Takrat moramo pomisliti na možnost tako imenovanih akutnih kirurških bolezni, kot je npr. vnetje slepiča. Vsaka dlje časa trajajoča in ponavljajoča se bolečina, ki pomembno vpliva na kakovost življenja, potrebuje ustrezno obravnavo. Seveda ni nujno, da gre za resne bolezni. Največkrat gre vendarle za funkcionalne motnje prebavil.

Kaj je crohnova bolezen prebavil? Je pogostejša pri otrocih ali odraslih? Kako jo zdravite?
Crohnova bolezen, skupaj z ulceroznim kolitisom, spada v skupino kroničnih vnetnih črevesnih bolezni. Največkrat ljudje zbolijo v drugem in tretjem desetletju življenja. Značilni znaki so bolečine v trebuhu, driske, velikokrat s primesjo krvi, hujšanje, pri otrocih pogosto tudi zastoj v rasti. Prizadeti so lahko tudi drugi organi, ne le črevo, npr. sklepi, koža, jetra, žolčne poti, oči in drugi.
Že ime pove, da gre za kronične bolezni. Navadno potekajo z izboljšanjem in poslabšanjem. Zato ločimo zdravljenje aktivne bolezni, se pravi poslabšanja, in vzdrževalno zdravljenje, katerega namen je zmanjšati pogostnost aktivnih zagonov bolezni. Temeljna zdravila so tista, ki vplivajo na imunski odziv in s tem na vnetje, npr. kortikosteroidi in imunomodulatorji. Pri otrocih je pri crohnovi bolezni velikokrat uspešno tudi zdravljenje s tako imenovano enteralno prehrano, posebnimi prehranskimi formulami, ki so le hrana za približno dva meseca. V zadnjih letih uporabljamo tudi tako imenovana biološka ali tarčna zdravila, ki usmerjeno vplivajo na posamezne poglavitne vnetne dejavnike. Poznamo tudi načine zdravljenja, s katerimi vplivamo na črevesne bakterije, ki so verjetno pomembno udeležene tudi pri nastanku teh bolezni, se pravi antibiotiki in probiotiki. Treba pa je vedeti, da je vsak bolnik specifičen glede na bolezen in svoj odnos do posameznih načinov zdravljenja. Zato je zdravljenje vselej »butično«, prilagojeno posamezniku. Bolnikom večinoma predstavim različne možnosti zdravljenja, iskreno, z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Končni izbor pa je njihov.

Veliko študij ste opravili tudi o refluksni bolezni požiralnika oziroma gastroezofagealni refluksni bolezni (GERB), ki spada med zdravstvene tegobe sodobnega časa. Zakaj se pojavi in kako se lahko preventivno zavarujemo?
Res gre za izredno pogosto bolezen, ki prizadene približno 10 odstotkov ljudi v vseh starostnih obdobjih. Ne vem, ali je te bolezni zdaj več kot včasih, jo pa znamo bolje prepoznati in zdraviti. Nezdravljena refluksna bolezen lahko povzroči pri posameznikih poleg neprijetnih znakov tudi resne zaplete. Tudi rak požiralnika.
Uspešne preventive ne poznamo, je pa v zadnjih desetletjih zdravljenje uspešno, vsaj kislega refluksa. Velik izziv pa je tako imenovani nekisli refluks, ki tudi lahko povzroča veliko škode. Raziskave naše ekipe so zato usmerjenje predvsem v njegovo proučevanje. Na tem področju smo, lahko rečem, med vodilnimi v svetu, predvsem za otroško populacijo. Zato bomo v Ljubljani prihodnje leto organizirali mednarodno delavnico o boleznih požiralnika pri otrocih, na kateri pričakujem strokovnjake iz vsega sveta.

Prebavila so organ, ki so poleg kože in dihal najbolj povezana z okoljem. Ali menite, da uporaba škodljivih snovi v okolju in slaba predelava hrane vplivata na povečevanje števila obolelih z boleznimi prebavil?
Nedvomno. V zadnjem času smo v tako imenovanem razvitem svetu priča hitremu povečevanju pogostnosti kar vrste bolezni, ki so posledica nenormalnega odziva našega imunskega sistema na snovi iz okolja (alergije) ali celo na sestavine našega organizma (avtoimune bolezni). Čeprav se te bolezni največkrat pojavijo pri posameznikih z genetskim nagnjenjem, se geni v tako kratkem času skoraj ne morejo spremeniti. Torej so za te številnejše bolezni vzrok spremembe v okolju. Prehrana, zdravila, verjetno tudi pretirana higiena in morda še kaj. Prebavila so glavna vrata, kjer se naš organizem in s tem njegov imunski sistem srečuje z okoljem: hrano, mikroorganizmi. Zato imajo lahko številne bolezni, tudi tiste, ki ne kažejo znakov v prebavilih, svoj izvor prav v njih.

Kako lahko preprečimo razvoj bolezni prebavil? Kakšno vlogo imajo pri tem probiotiki?
Znanstveniki so ugotovili, da sestava črevesnih bakterij pri posamezniku pomembno vpliva na zdravje. Skupek vseh črevesnih mikroorganizmov, včasih smo mu rekli mikroflora, zdaj pa, ker ne gre za rastline, pravilneje mikrobiota, je največji presnovni organ v telesu, saj bakterije presnovijo več snovi kot jetra. Poleg tega odločilno vplivajo na delovanje črevesnega imunskega sistema, na odpornost pred okužbami, preprečevanje neustreznih odzivov, kot so alergije in podobno. Zato v zadnjih letih probiotike precej raziskujejo in jih uporabljajo.

Kaj so probiotiki?
Po definiciji so to živi mikroorganizmi, katerih vnos v organizem v zadostni količini ugodno vpliva na zdravje. Poenostavljeno, mikroorganizmi, koristni za zdravje.

So probiotiki pomembni za (pravilen) razvoj otroka?
Otroci so se normalno razvijali, še preden je človeštvo sploh vedelo za mikroorganizme, kaj šele probiotike. Res pa je, da so ljudje včasih živeli drugače. Drugačni so bili prehrana in higienske okoliščine. Otroci so se že v prvih mesecih življenja »prekužili« z normalnimi mikrobi iz okolja. Na podlagi tega se je lahko njihov imunski sistem normalno razvijal. So pa naši predniki za to plačevali tudi visoko ceno. Še pred približno sto leti tretjina otrok ni dočakala tretjega leta starosti. Umirali so večinoma zaradi infekcijskih bolezni. Tudi odrasli. Tako menim, da se račun vseeno izide v prid sodobnemu načinu življenja. Zato moramo naravi, ki sploh ni več tako naravna, včasih malce pomagati. Tudi tako, da v telo umetno vnašamo koristne mikroorganizme.

Izbiramo lahko med zelo veliko različnih probiotičnih izdelkov. Kako vemo, kateri probiotiki so učinkoviti?
Koristnih učinkov probiotikov je veliko, od preprečevanja in zdravljenja črevesnih in drugih okužb, izboljšanja presnove, regulacije imunskega sistema, do preprečevanja čezmerne telesne teže. Vendar pa se moramo zavedati, da so učinki vezani na specifične vrste, celo seve bakterij, in da ni probiotika, ki bi bil učinkovit za vse potrebe. Vsi resni probiotiki so proizvod dolgotrajnega dela znanstvenikov, njihova učinkovitost pa je dokazana s kompleksnimi kliničnimi raziskavami. Seveda pa se na trgu pojavlja tudi vrsta izdelkov, za katere proizvajalci trdijo, da vsebujejo probiotike, ker so ti zelo popularni in se dobro prodajajo, svojih trditev pa ne morejo podkrepiti z nikakršnimi dokazi. Na polju je torej nekaj cvetja, a žal tudi veliko plevela. Za pravilno svetovanje, kdaj uporabiti kateri probiotik, je treba biti nekoliko ozaveščen in imeti znanje. Tega pa neposredni porabniki velikokrat nimajo.

V Ljubljani bo 25. in 26. septembra prvič Kongres pediatrične gastroenterologije jugovzhodne Evrope (South-Eastern European Pediatric Gastroenterology - SEEPEG). Kakšen je namen srečanja?
Jugovzhodna Evropa je izredno zanimiva regija. Na razmeroma majhnem ozemlju se srečujejo narodi z zelo različnimi zgodovinskimi izkušnjami, ki pripadajo različnim kulturam, so na zelo različnih stopnjah gospodarskega razvoja in razvoja medicine. Po drugi strani imajo te dežele veliko skupnega, če ne drugega, je bil del več let združen v skupni državi. Zato se strokovnjaki večinoma med seboj dobro poznamo, vemo, kdo je kdo in kdo kaj zna. In že zdaj dobro sodelujemo. Temeljna zamisel je v tesnejšem sodelovanju med posamezniki in centri v regiji, znanstvenem, kliničnem, izobraževalnem in drugimi.

Ste tudi predsednik kongresa SEEPEG. Kaj pomeni to za vas oziroma naše zdravstvo, da bo tako pomemben kongres prav v Ljubljani?
Gotovo je takšen kongres velika čast in priložnost za naše zdravstvo, saj z njegovo organizacijo prevzemamo organizacijsko pobudo v regiji. Osebno v njem vidim možnost, da bomo lahko na podlagi sodelovanja izpeljali nekatere raziskave, ki jih zaradi števila raziskovalcev, ki so nam na voljo v Sloveniji, pa tudi omejenega števila bolnikov z določeno boleznijo, sami ne bi mogli. Po drugi strani pa je takšna organizacija tudi možnost, ponujena roka, za ambiciozne in kakovostne strokovnjake iz držav, ki bi se sami izredno težko uveljavili v evropskem in svetovnem okvirju. Organizacija takšnega kongresa, za katerega upam, da bo postal tradicionalen, seveda zahteva ogromno dela in truda. Kolegi se radi pošalijo: Rok, ti imaš tri otroke, dve hčeri in SEEPEG.
Po 16 letih smo končno dobili novo pediatrično kliniko. Kakšni so vaši občutki?
Delati v tako lepi bolnišnici je po letih, preživetih v stari, neprimerni stavbi, seveda užitek. Mislim, da se tudi bolniki počutijo zelo dobro. Vendar pa je tudi nekaj pomanjkljivosti. Upam, da jih bodo večino poglavitnih odpravili v nekaj mesecih.

Ena izmed vaših posebnosti je tudi, da ste ves čas v civilni obleki. Zakaj ste se odrekli zdravniški uniformi?
Nekoliko so pripomogle izkušnje iz tujine. V Veliki Britaniji in ZDA zdravniki konzultanti ne nosijo uniform, ampak klasične poslovne obleke. Osebno nikoli nisem maral uniformiranosti. Ta vzame človeku individualnost in ga naredi del sistema. Menim, da je odnos med bolnikom in zdravnikom precej oseben. Torej vstopam v ta odnos kot Rok Orel, ne le kot uslužbenec pediatrične klinike.
Po drugi strani bela halja še zmeraj predstavlja simbol zdravništva. Ima neki magični naboj, saj vemo, da se je zdravniški poklic razvil iz vračev, se pravi ljudi, ki so bili hkrati še duhovniki in čarovniki. In ljudje nezavedno od zdravnika še vedno pričakujejo malo te magije. Kar se lahko zrcali v nerealnem pričakovanju, lahko tudi v sovražnosti, ko govorijo o »bogovih v belem«. Zato z urejenim poslovnim videzom bolnikom in preostalim jasno sporočam, da sem predvsem strokovni svetovalec, če hočete menedžer njihovega zdravja. Ljudem želim ponuditi vrhunsko znanje in izkušnje ter stvaren pristop. Navsezadnje tudi k odvetniku ne hodimo po tolažbo, ampak po nasvet, kako odpraviti neko težavo.
To je zvenelo zelo hladno, kar malo strah vzbujajoče. Pa ni ravno tako. Mislim, da prenesem, ko v svoj posel vnašam tudi veliko sebe, osebne note, ta pa je v temelju nekoliko boemska, razigrana, humorna, del te dobre volje tudi na bolnike. Človek potrebuje, ko je v stiski, tudi injekcijo dobre volje.

Povejte še kakšno misel našim bralcem.
Za pediatre pravijo, da so skupina prijaznih, dobrodušnih gospa obeh spolov. Sam nočem ustrezati tej definiciji. Bolj mi je všeč tista sočna gastroenterološka: Drek je naš kruh!