Junij 2009, 28.5.2009
Veliki intervju:
mag. Robert Cirman, dr. med.
specialist ortoped
Avtor: Maja Zajc
Veliko ljudi ima težave z gibali. Skoraj ni človeka, ki ne bi občutil bolečine v mišicah, sklepih ali hrbtenici. O tem, kako si pomagati pri bolečinah in poškodbah gibal ter kdaj moramo obiskati ortopeda, smo povprašali magistra Roberta Cirmana, dr. med., spec. ortopeda.

Po končanem študiju leta 1995 se je zaposlil v kliničnem centru, od leta 1999 pa je zaposlen v ortopedski bolnišnici Valdoltra in se kot specialist ukvarja z deformacijami hrbtenice pri otrocih in boleznimi hrbtenice pri odraslih. Pogodbeno sodeluje tudi z Zdravstvenim centrom Pacient v Ljubljani.

Ah, že spet ta bolečina!

Kako nam lahko pomagate kot specialist ortopedije? Kdo mora obiskati ortopeda?
Ortopedija je veja medicine, ki se ukvarja z boleznimi gibal, torej kosti (tudi s hrbtenico) in sklepov z ligamentarnim aparatom in mišično-kitnim sistemom. Ortopeda naj obišče tisti, ki ima težave z gibali. Najpogosteje sta to bolečina in zmanjšana gibljivost hrbtenice ali določenega sklepa.

Katera je po vaših izkušnjah najpogostejša okvara?
Najpogostejša okvara nasploh je artroza, to je obraba sklepnega hrustanca. Ta se na različnih sklepih kaže različno. Na primer, na ledveni hrbtenici pogosto kot bolečina v spodnjih okončinah pri hoji.

Obraba sklepov (artroza) je navadno povezana s starostjo. Kateri so še drugi dejavniki, ki pripomorejo k temu?
Vzrok za artrozo so lahko stanje po poškodbi ali vnetju sklepa, tudi nekatere metabolne bolezni, motnje prekrvitve in še veliko drugega. Obrabo sklepov lahko poslabšajo tudi čezmerna telesna teža, kajenje, prevelika obremenitev organizma, nepravilni gibi pri različnih dejavnostih. Najpogosteje pa vzrok ni znan. Starost ni vzrok za artrozo, se pa ta res večkrat pojavi v starejših letih.

Kateri so klinični znaki kronične bolezni sklepov? Kako zmanjšati bolečino?
Največkrat je to omejena gibljivost, lahko se pridružijo tudi oteklina in redkeje rdečina in zvišana temperatura kože nad sklepom. Kot simptom je največkrat pridružena bolečina. Ob otekanju ali rdečini lahko bolečino omilimo s hlajenjem poškodovanega predela, pri kroničnih stanjih, kot je artroza, pa priporočamo gretje, zdravila proti bolečini in fizioterapijo.

Kateri so načini zdravljenja artroze kolena (operativne in neoperativne terapije)?
Najprej se začne artroza zdraviti konservativno, to je z zdravili in fizioterapijo. Neoperativna terapija pri artrozi kolena vključuje terapijo z zdravili - antirevmatiki, hlajenje kolena z ledom in uporabo hladilnih ali protibolečinskih mazil, injekcije v sklep, zmanjšanjem telesne teže, uporabo palice ali bergel pri hoji, zmanjšanje obremenitve kolena. Svetujemo prilagoditev telesne aktivnosti, uporabo mehke obutve, hojo po mehki podlagi. Pri tovrstnih težavah odsvetujemo hojo navzdol in hojo ali tek po trdi podlagi. Mogoča je tudi fizioterapija, ki ima prilagojen program vaj pri artrozi kolena. Če navedene terapije niso uspešne, je potrebna operacija, največkrat je to vstavitev umetnega sklepa.

Bolečina se velikokrat pojavi tudi zaradi preobremenjenosti mišic. Kako jo ublažiti in kdaj je res potreben obisk pri zdravniku?
Najprej so potrebni počitek, masaža bolečega predela z ledom in kakšen analgetik, ki ga dobimo brez recepta. Če težave v nekaj dneh ne minejo, je treba obiskati osebnega zdravnika.

Med športniki in rekreativci je veliko sklepnih in mišičnih poškodb, predvsem obraba kolenskega hrustanca, nategnjene ali pretrgane vezi, vnetja sklepov. Kako poteka rehabilitacija in kateri so preventivni ukrepi?
Preventiva poškodb hrustanca in vezi pri športnikih je gotovo dobra fizična pripravljenost, pa tudi zdrava mera pri obremenitvi. Ne moremo pri 50 letih s kavča na maraton ali na ekstremno smučanje. Žal. Rehabilitacija je odvisna od vrste poškodbe in zdravljenja, traja pa od nekaj tednov do nekaj mesecev.

Kako lahko pomagate bolniku, ki ima popolno obrabo hrustanca, na primer v kolenu ali kolku?
Pri popolni obrabi velikega sklepa je največkrat potrebna operativna terapija, žal jih v Sloveniji opravimo premalo in so zato čakalne vrste za te posege predolge.

V ortopediji uporabljate ultrazvočno preiskavo v zadnjem desetletju. Katere so prednosti ultrazvoka in kaj izveste pri njem?
Ultrazvok je v ortopediji pomemben predvsem pri dojenčkih, saj lahko v prvih mesecih izključimo razvojno displazijo oziroma motnjo v razvoju kolka. Ta se večkrat pojavi po porodu v medenični vstavi. Če jo diagnosticiramo v prvih mesecih življenja, jo lahko zdravimo največkrat brez operacije. Pri odraslih je ultrazvočna preiskava pomembna za ramo in bolezni kit (npr. ahilove). Prednost sta gotovo neškodljivost preiskave in dostopnost v primerjavi z magnetno resonanco.

Osteoporoza prizadene kar tretjino žensk po 50. letu. Kaj je osteoporoza in kako se zavarovati pred njo?
Osteoporoza je bolezen, pri kateri se zmanjša gostota kosti. Pojavi se lahko zlom, ki se pokaže z bolečino. Do takrat pa je bolezen nema in jo je mogoče odkriti le z meritvijo kostne gostote. Da bi zmanjšali tveganje za osteoporozo, je priporočljivo, da se dovolj gibamo in se ustrezno prehranjujemo, predvsem s hrano, ki vsebuje dovolj kalcija.

Nekje sem prebrala, da bo gen, ki povzroča osteoporozo, kmalu odkrit. To pomeni, da bo v prihodnosti večja učinkovitost zdravljenja pri boleznih, ki prizadenejo sklepe in kosti.
Ne vem, ali bo to res. Če bo, bo morda omogočeno vzročno zdravljenje ali celo preprečevanje. Žal stvari ponavadi niso tako preproste in je za bolezen odgovorno več genov.

S sodobnim načinom je povezano tudi povečanje števila poškodb zaradi ponavljajočih se preobremenitev. Kako nastanejo?
Ponavadi gre pri tem za kronično vnetje kit ali njihovih narastišč. Najpogostejši primer je verjetno tako imenovani teniški komolec, ki se navadno ne pojavi pri teniških igralcih, ampak pri ljudeh, ki delajo ponavljajoče se gibe z rokami.

Bolečine v hrbtenici povzročajo številnim ljudem težave. Skoraj ni človeka, ki ga ne bi kdaj zabolelo v križu. Kaj priporočate pri bolečinah v hrbtenici? V katerih primerih je nujen operativni poseg?
Bolečina v križu je res zelo pogosta težava. Zelo pomembno je, ali je pridružena bolečina v eni ali obeh nogah. Svetujemo, da se bolnik oglasi pri svojem zdravniku, če bolečina traja dlje kot nekaj dni. Če izžareva v nogo, je potreben pregled pri ortopedu v nekaj tednih. Če se pojavijo motnje gibanja nog (npr. stopala) ali celo motnje odvajanja vode ali blata, je potreben takojšnji pregled pri ortopedu ali nevrokirurgu.
Operativni poseg je potreben redko, prav gotovo v zadnjem primeru in še pri nekaterih primerih bolečine v križu, če konservativna terapija ni uspešna. Potrebo za operativnim posegom ugotovi za to usposobljeni operater pri vsakem bolniku posebej.

Kakšna je razlika med revmo in išiasom?
Revma je ljudski izraz za obrabo sklepa, zares pa pomeni revmatično obolenje, kar ni enako. Pri zadnjem gre za t. i. avtoimuno bolezen, ko telo napada samega sebe, kot npr. pri okužbi napade bakterije ali viruse. Išias je izraz, ki označuje bolečino v križu in spodnji okončini, ponavadi gre za pritisk na hrbtenični živec, ki poteka iz hrbtenice v nogo.

Veliko ljudi ima revmatične bolezni, ki povzročajo bolečine in vnetje v sklepih. Zanima me, kako se delo ortopeda razlikuje od dela revmatologa?
Revmatolog se ukvarja z revmatičnimi obolenji, ta se zdravijo z zdravili. Ortopedi pa se ukvarjamo predvsem z operativnim zdravljenjem, občasno tudi pri revmatičnih bolnikih, pri katerih zdravljenje z zdravili ni bilo uspešno. Večina naših bolnikov pa vendarle ni revmatikov, ampak imajo artrozo velikih sklepov ali hrbtenice.

In kdaj nam lahko pomagajo že fizioterapevt, maser, kiropraktik?
Najprej je potrebna diagnoza, za to pa je potreben pregled pri zdravniku. Do takrat odsvetujem manipulacije, masaže in podobno.

Kaj bi svetovali našim bralcem?
Zmerno telesno aktivnost, izogibanje ekstremnim fizičnim (in psihičnim) obremenitvam in pozitiven pogled na svet.
dr. svetuje
Ali ste vedeli . . .

Med 30. in 50. letom imajo kar štiri od petih žensk občasno tako hude bolečine vzdolž hrbta, da morajo ostati na bolniškem dopustu in jemati analgetike.

Polovica zahtev za invalidsko upokojitev temelji na težavah s hrbtenico. To je gotovo bolezen sodobne dobe in je posledica sodobnega načina življenja.

Najpogostejši vzroki nenadne bolečine v hrbtu so slaba drža ali oslabele trebušne mišice.

Težave z medvretenčnimi sklepi povzroča tudi nošenje čevljev z visokimi petami in prenašanje bremen, ki niso uravnotežena na obeh straneh telesa. Nosite v vsaki roki po eno nakupovalno vrečko, namesto obeh v eni roki.  (vir: www. njena. si)