Junij 2010, 2.6.2010
Veliki intervju:
prim. mag. Matjaž Turel, dr.med.
specialist internist pulmolog
Avtor: Maja Zajc
Nekatere težke pljučne bolezni bi lahko preprečili z opustitvijo kajenja, ki je glavni vzrok za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in je glavni dejavnik tveganja za pljučnega rak in še veliko drugih bolezni.

Število bolnikov s KOPB se povečuje in k preventivi, najboljša je opustitev kajenja, poziva tudi naš sogovornik, prim. mag. Matjaž Turel, dr. med., vodja hospitalnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana. Z njim smo spregovorili tudi o astmi, ki ostaja najpogostejša kronična bolezen pljuč.

Kadilci, takoj na pregled!

Katere so najpogostejše pljučne bolezni?
Gotovo so to okužbe. Večino teh oskrbi družinski zdravnik, k nam pa napoti zapletenejše primere, recimo z zapleteno pljučnico. Značilni znaki bolnikov z okužbami dihal so zvišana telesna temperatura, slabo počutje, kašelj, izkašljevanje, bolečina v prsnem košu pri dihanju. Ob tem je treba pomisliti tudi na druge, redkejše bolezni. Pri kadilcih moramo biti pozorni, ker se lahko za pljučnico skriva tudi rak. Veliko se ukvarjamo s skupinami bolnikov z drugimi pogostimi pljučnimi boleznimi. To so tisti z astmo, bolniki s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) in bolniki s pljučnim rakom. Zdravimo pa tudi redke pljučne bolezni.

Kakšna je poglavitna razlika med astmo in KOPB?
Temeljna razlika je, da je bolnik s KOPB skoraj gotovo kadil in da se pojavi običajno pozneje, po 50. letu. Pri redkih tudi prej, zlasti če imajo genetske motnje. Astma se velikokrat pojavi že v otroški dobi, potem včasih malo izzveni in se spet pojavi pozneje. Veliko teh bolnikov ni kadilcev in veliko jih opaža, da jim začne na primer ob okužbah in spomladi v pljučih piskati, ponoči težko dihajo in jim zmanjkuje sape. Najpomembnejše je, da se, če astmo zdravimo, pljučna funkcija popolnoma popravi, je reverzibilna in veliko oblik astme se da dobro zdraviti. Veliko vrhunskih športnikov je astmatikov, z zdravili pa živijo popolnoma normalno. Pri KOPB pa so okvarjena pljuča in predvsem z opustitvijo kajenja upočasnimo upadanje pljučne funkcije. S pravočasnim zdravljenjem izboljšamo zmogljivost, zmanjšujemo število akutnih poslabšanj, skratka izboljšamo bolnikovo kvaliteto življenja.

Kaj je najnovejše, kar ste opazili pri astmi in KOPB?
Ko sem se začel kot mlad zdravnik, je bilo zelo veliko bolnikov z astmatičnimi statusi, se pravi akutnim, življenjsko ogrožujočim poslabšanjem astme. Potem so na trg prišla zdravila, predvsem v obliki namenjeni za vdihovanje, ki vsebujejo protivnetne sestavine, to so inhalacijski kortikosteroidi in od takrat so huda poslabšanja astme precej redkejša. Bolniki z astmo so tudi bolje urejeni, kar se mi zdi zelo velik napredek. Boljša je tudi njihova informiranost in bolje poznajo svojo bolezen. Izpeljali smo tudi večjo mednarodno študijo za evropsko osrednjo regijo. Pokazala je, da pa še vedno približno 40 odstotkov bolnikov z astmo ni optimalno urejenih. Nekateri, ker ne prejemajo ustreznih odmerkov zdravil ali so določena premalo učinkovita. Največkrat pa so krivi sami, ker ne sodelujejo dobro pri zdravljenju in ne jemljejo redno predpisanih zdravil. Tisti, ki sicer nimajo hude oblike astme in zato opuščajo zdravila so lahko zelo ogroženi. Pri morebitni okužbi dihal in stiku s katerim od alergenov se lahko pojavi tudi življenjsko ogrožajoče poslabšanje astme. Pri KOPB je tudi opazen napredek pri zdravilih, obravnavi in rehabilitaciji bolnikov. Žal pa jih ne odkrivamo dovolj. Menimo, da bi v Sloveniji moralo več bolnikov s KOPB že v zgodnejši stopnji bolezni dobiti določena zdravila, ali pa bi jih vsaj spremljali in bi jim ta zdravila lahko pravočasno dali ter jih seveda prepričevali naj opustijo kajenje. Znano je, da bolniki s KOPB na začetku nimajo veliko težav. Kadilci navadno kašljajo, so na kašelj navajeni in prihajajo prepozno, ko je pljučna funkcija že močno okrnjena.

Torej obišče večina bolnikov s KOPB zdravnika prepozno. Bi to lahko kako preprečili?
S pomočjo farmacevtske industrije smo poskušali odkriti te bolnike tako, da smo opravljali spirometrijo v raznih trgovskih centrih. Odkrili smo kar velik delež bolnikov s KOPB med tistimi, ki so se udeležili takih akcij, a je to še vedno premalo. Treba je tudi v medijih povabiti vse, ki kadijo ali so, ki kašljajo ali pa so zadihani ob naporu, naj pridejo na spirometrijo. To je preprosta preiskava, s katero ugotovimo KOPB in to, ali je začetna ali je že napredovala. Tako bo lahko bolnik pravočasno dobil ustrezna zdravila in bo o bolezni poučen.

Kajenje je glavni vzrok za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Kako ugotovite KOPB?
Ko so v svetu ugotovili, da je KOPB velika težava, so ustanovili svetovno iniciativo za to bolezen, ki ima natančno določene smernice proučevanja, zdravljenja in izobraževanja bolnikov. Spirometrija v 90 odstotkih pokaže, kakšno je stanje pri bolniku s KOPB. Z bolnikom se je treba temeljito pogovoriti (pri kolegih najbolj cenim to, da si vzamejo čas za pogovor in natančen pregled) in šele po tem opraviti preiskave. Pogovor in pregled sta pri številnih boleznih 70 odstotkov poti do diagnoze. Ko pljuča bolniku s KOPB odpovedujejo je potrebno ugotoviti ali je primeren kandidat za presaditev pljuč.

Je prepoved kajenja v javnih prostorih kaj pripomogla k zmanjšanju pljučnih bolezni zaradi kajenja?
O tem za zdaj ne moremo govoriti, ker se bolezni, ki so posledica kajenja, pojavijo z zamikom. Sem pa prepričan, da so to izjemno pomembni in tudi učinkoviti ukrepi. Pomembno je, da se o kajenju in njegovi škodi, ki jo povzroča veliko govori in to, da se je v Sloveniji v zadnjih desetletjih precej zmanjšalo. Te akcije so pomembne dolgoročno. Res je, da se s prodajo cigaret polni državni proračun. Koliko denarja pa je treba za zdravljenje bolezni, ki so posledica kajenja? Ni primerljivo!

Kakšen bi bil najučinkovitejši protikadilski ukrep?
Glede tega je veliko narejenega, saj se ne sme kaditi v javnih prostorih. Treba je z boleznimi seznanjati ljudi in poskušati vplivati na to, da bodo nehali kaditi. Predvsem mladi, med njimi zlasti dekleta (pljučni rak pri ženskah narašča).

Veliko kadilcev ima težave z odvajanjem od kajenja. Kaj jim predlagate?
Pri odvajanju gre za telesno in duševno odvisnost. Uspeh je najboljši pri tistih, ki upoštevajo medicinsko svetovanje in sami sebe prepričajo in se odločijo, da je treba prenehati. Nekateri se odločijo za nikotinsko nadomestno terapijo v obliki obližev, žvečilnih gumijev in nosnih sprejev, pa tudi za nekatera zdravila, ki pomagajo tako, da zmanjšajo slo po kajenju. Pomembno je spremeniti navade. Cigareto je najbolje zamenjati za rekreacijo. Četrtina do tretjina tistih, ki so se poslužili več načinov naenkrat po enem letu ne kadi, v nasprotnem pa le nekaj odstotkov. Hemingway je rekel, da se je najlaže odvaditi od kajenja. Ker je njemu to uspelo 50-krat, veste, kako je s tem.

Bolnikom s KOPB lahko presadite pljuča. Kateri bolniki so še »primerni« za to?
Bolniki s pljučno hipertenzijo, pljučno fibrozo, cistično fibrozo in bolniki z nekaterimi drugimi redkimi pljučnimi bolezni. Za presaditev se odločimo, kadar mislimo, da človek brez tega posega ne bo živel več kot leto dni. Mora biti telesno zdrav, preostali organi morajo biti v redu, duševno mora biti urejen, sodelovati pri zdravljenju. Presaditve za zdaj opravljajo na Dunaju, kjer imajo kolegi veliko izkušenj in so skoraj največji center na svetu. Mi bolnike pripravimo, po posegu na Dunaju pa se spet vrnejo k nam. Ena bolnica živi s presajenimi pljuči že 12 let. Pet let po presaditvi tako v tujini, kot tudi pri nas živi še dobra polovica bolnikov. Pljuča so precej zahteven organ za presaditev in so nagnjena k zavrnitvi ter okužbam. Pri tem pomagamo z zdravili.

Leta 2003 ste opravili prvo presaditev pljuč v UKC Ljubljana. Zakaj bolnike zdaj pošiljate na Dunaj?
Pri nas imamo sposobno ekipo kirurgov in anesteziologov, vendar bi morali opraviti najmanj 10 do 15 posegov na leto, da bi bili rezultati dobri. Tako je tudi v svetu. Pri nas pa so na leto le trije do pet bolnikov, primernih za presaditev pljuč, to pa je premalo za utečenost ekipe.

Koliko je primernih darovalcev za presaditev pljuč in kdaj so pljuča darovalca ustrezna?
Pljuča so najmanjkrat primerna za presaditev pri mrtvem dajalcu. Primernih jih je približno od 10 do 15 odstotkov. V zadnjem času so ugotovili, da lahko tudi ne najboljša pljuča dobro delujejo po presaditvi. Delež presajenih pljuč se je z leti povečal, še vedno pa je to popolnoma drugače kot pri presaditvi ledvic. Dajalec ne sme imeti pljučnice, pljuča ne smejo biti okvarjena s KOPB, ne sme imeti raka, pljuča morajo biti funkcionalno dobra, ustrezati morajo po velikosti in krvni skupini.

Ali lahko po presaditvi bolnik živi normalno glede na to, da so pljuča z dihanjem neposredno izpostavljena vplivom zunanjega okolja?
Nekateri živijo popolnoma normalno življenje, morajo pa se izogibati okužbam. Lahko potujejo po svetu, igrajo tenis, hodijo v fitnes … Najteže pa je obdržati ravnotežje imunskega sistema.

Zakaj bolniki s pljučnim rakom niso »primerni« za presaditev pljuč?
Bolniki z malignimi obolenji niso kandidati za presaditev, ker je rak sistemska bolezen in nikoli vemo ali se kje skriva zasevek. Poleg tega bi zdravila proti zavrnitvi pospešila napredovanje raka.

Je astma res najpogostejša kronična bolezen pljuč?
Res je. V populaciji je približno pet do deset odstotkov bolnikov z astmo, nekoliko več pri otrocih in nekoliko manj pri odraslih.

Bolniki z astmo pravočasno obiščejo zdravnika?
Pravi bolniki z astmo pridejo kar pravočasno. Na to bolj pozabijo tisti z občasno astmo ali tisti, ki imajo malo težav. Kadar cvetijo razna drevesa, trave, zeli in ne jemljejo zdravil čez leto pa se jim stanje lahko hudo poslabša. Pregledati je treba ljudi, še zlasti mlajše, ki začnejo ob naporu težko dihati, jim piska v pljučih, se ponoči zbujajo zaradi tega oziroma jim primanjkuje zraka in kronično kašljajo.

Je med sezonskimi alergijami in astmo vzročna povezava?
Astma je precej alergijsko pogojena. Poznamo alergijsko in nealergijsko astmo. Velik del prvih bolnikov je občutljiv na pelode. Pojavljajo se že v zgodnji pomladi, februarja, kadar cvetita leska in breza, pozneje povzročajo težave pelodi trav in zeli. Preko celega leta bolnikom povzroča težave pršica, nekaterim alergeni iz delovnega okolja. Če je astma alergijska je najboljši ukrep izogibati se znanim alergenom. Praviloma le to ni dovolj. Potrebna so zdravila.

Kateri so še drugi vzroki za poslabšanje astme?
Okužbe. Tudi podnebne spremembe vplivajo na bolnike s KOPB. Astma in KOPB sta odvisna tudi od mikroklimatskega okolja in tudi od vremenskih pojavov.

Kaj mora storiti bolnik z astmo ob morebitnem poslabšanju te bolezni?
Če bolnika pri nas že obravnavamo, je poučen o bolezni in ima vsa navodila, kako mora ukrepati, pa tudi kako, če mu zdravila ne pomagajo. Drugi, ki pomislijo, da gre za astmo, morajo nujno obiskati zdravnika, da bodo dobili ustrezna zdravila.

Kako se lahko preventivno izognemo boleznim dihal?
Normalno je, da si zdrav človek na leto enkrat do dvakrat okuži zgornja ali spodnja dihala. Pomembna je higiena rok in izogibanje zaprtim prostorom kjer je veliko ljudi. Treba je dobro vzdrževati svoj imunski sistem. Dovolj spati, zdravo jesti, se zmerno ukvarjati s športom in se gibati v zdravem okolju. Tudi bolnikom z astmo svetujemo, da se ukvarjajo s športom. Kaditi ne smemo, in to je poglavitni ukrep, da se izognemo najmanj dvema hudima boleznima pljuč.

Že nekaj let ste zdravnik alpske reprezentance in letos ste bili glavni zdravnik olimpijske. V čem se obravnava ekstremnega športnika razlikuje od obravnave navadnega bolnika?
Dobri preventiva in kurativa. Pomembni so preventivni pregledi, kjer je mogoče ugotoviti, ali ima vrhunski športnik sposobna pljuča za vrhunske napore, ali se morda kje skriva astma in jo lahko pravočasno zdraviš oziroma, da športniku ob morebitni bolezni pravilno pomagaš. Hočejo pa biti vrhunskih športnikih zdravi v enem dnevu. Olimpijske igre so enkrat na štiri leta, nekdo pa zboli dva dni pred svojim nastopom. Zdravnik mu lahko pri tem pomaga z dovoljenimi zdravili, ki pa nimajo vedno hitrega učinka. Telo in bolezen zahtevata svoj čas. Zgled Petre Majdič je popolnoma drugačen, naj pa ne bo pravilo tudi za druge športnike. Njen nastop je bil na meji herojstva, nisem pa si mislil, da je mogoče s takšno poškodbo doseči medaljo.

Kako preživljate svoj prosti čas?
Žal ga nimam veliko, me pa veliko stvari zanima. Šport je na primer zame izjemno pomemben. Poleti grem na podvodni ribolov, pozimi smučam. Rad imam tudi odbojko in sem igral pri Triglavu. Veliko stvari je, ki jih lahko poskusiš, vidiš in v njih uživaš. Svet je lep.

Pred kratkim ste tretjič postali očka ...
Da, res je. Iz prvega zakona imam krasna fanta, Anžeta in Andraža, zdaj pa mi je Gabi, ki je tudi zdravnica, pred mesecem dni rodila hčerko Tajo. Je pravi cukerček. Bi pa na tem mestu rad povedal še tole. Za veliko vsega kar sta mi v življenju dala se moram zahvaliti mami Tatjani in očetu Milanu. Tudi, če bi lahko izbiral, bi težko izbral boljše starše.

Kaj bi za konec povedali našim bralcem?
Sem bolj vesele narave, na splošno pa opažam, da se ljudje zadnje čase premalo smejejo in so premalo optimistični. Mislim, da je mogoče narediti marsikaj, če se človek nasmeji in poskuša z dobro voljo in optimizmom premagati vsakdanje težave. Smeh je pol zdravja, pa tudi za pljuča je dober.