Maj 2010, 5.5.2010
Veliki intervju:
prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med.
specialist dermatovenerolog
Avtor: Maja Zajc
»Že nekaj let vas dermatologi opozarjamo na škodljivost sončnih žarkov in na čedalje pogostejše pojavljanje malignega melanoma, ki je najnevarnejša oblika kožnega raka,« nas je opomnil eden vodilnih dermatovenerologov v Sloveniji, prof. dr. Igor Bartenjev.

Zaposlen je v zasebni zdravstveni ambulanti Dermatologija Bartenjev – Rogl in na katedri za dermatovenerologijo medicinske fakultete v Ljubljani. Na specializaciji v Münchnu se je veliko naučil o dermatokirurgiji, bil polovico leta na plastični kirurgiji in si tako pridobil znanje za celostno obravnavo kožnih tumorjev. Ljudje in kolegi ga poznajo predvsem kot specialista za diagnostiko in obravnavo raznih tumorjev kože. Z njim smo spregovorili tudi o drugih kožnih boleznih, o ustrezni zaščiti kože pred UV-žarki, laserskem zdravljenju in pomlajevanju kože.

Zaščitimo se!

S katerimi kožnimi boleznimi se najpogosteje srečujete pri svojem delu?
Zadnjih osem let strokovno vodim zasebno dermatovenerološko ambulanto Dermatologija Bartenjev – Rogl. K nam hodijo predvsem bolniki zaradi določenih rašč na koži. Zelo veliko jih je s pigmentnimi spremembami na koži (nevusi, starostne bradavice) in rašč, o katerih splošni zdravniki menijo, da so maligni, torej rakavi. Najpogosteje se srečujem z različni tumorji kože. Ker se časi spreminjajo in tudi dermatologija, se precej ukvarjamo tudi z operativno dermatologijo, posegi, ki niso le terapevtski, ampak so tudi korektivni kozmetični. Veliko jih prihaja k nam zaradi zelo obremenjujočih bolezni, kot so na primer akne, rosacea. Drugače se ukvarjam z vsemi vrstami kožnih boleznih.

Se res povečuje število kožnih alergij in zakaj menite, da je tako?
Alergij je gotovo čedalje več. Zakaj, ne vem. Za pravo alergijo gre, kadar se v telesu razvijejo protitelesa in potem z neko snovjo proti neki snovi iz okolja. Kadar se spet srečamo s tisto snovjo iz okolja, se protitelesa v telesu odzovejo.
Ker je čedalje več snovi v okolju, od kozmetike do onesnaževanja, lahko te povzročijo alergijo. Spremenjen je tudi življenjski slog, velikokrat se umivamo, centralna kurjava vpliva na spreminjanje kože, ta postaja bolj suha in manj odporna, zato se pojavi alergija. V zelo razvitih deželah je tipično več alergij, na primer na Švedskem, Danskem in tudi pri nas jih je čedalje več. Vendar pa vse kožne spremembe še niso alergija, če ne moremo dokazati protiteles. Pravo alergijo je zato včasih težko dokazati.

Kaj menite o homeopatskem zdravljenju kožnih alergij?
Menim, da homeopatija za zdravljenje kožnih alergij ni ustrezna. Je pa res, da se nekatere domnevne kožne alergije včasih kar uspešno pozdravijo pri homeopatih. Še enkrat poudarjam, da je prava alergija reakcija med protitelesom, ki ga imamo v organizmu, in antigenom, in mora biti dokazana. Vse drugo so razna vnetja, ne alergija.

Zakaj je najteže postaviti »diagnozo« pri dermatoloških obolenjih in spremembah? Ker gre za skupek različnih dejavnikov?
Diagnoze dermatoloških bolezni ni težko postaviti, pri najmanj 80 odstotkih je to precej preprosto in hitro. Kožo dobro poznamo, lahko jo vidimo in spremembo tudi otipamo. Veliko teže je videti in otipati jetra. Bolje bi bilo vprašati, zakaj se ne da pomagati pri kožnih boleznih, pri nekaterih smo nemočni in omejeni. Tega pa bolniki ne sprejemajo dobro.
Če pride k meni nekdo z luskavico, ki se mu luščijo dlani in mu pokajo, ga to zelo moti. Diagnozo lahko postavim, mu olajšam tegobo, ne morem pa je odpraviti. Ljudje se namreč mirno sprijaznimo s tem, da imamo putiko, sladkorno bolezen, visok pritisk, povečan holesterol, obrabo kolen in drugo. Žal tudi vseh izpuščajev na koži ne moremo pozdraviti. So pa kožne spremembe vidne, ne kot zamaščena jetra ali visok pritisk, zato tudi bolj moteče.

Na voljo imamo različna sredstva za zavarovanje kože, katerih zaščitnih faktor je več kot 30. Ali res potrebujemo takšna sredstva?
Dermatologi smo v zadnjih 20 letih ugotovili, da so sončni žarki koži zelo nevarni. Prej smo vedeli, da je nevaren del žarkov, zdaj pa, da so vsi ultravijolični žarki. Sredstva z zaščitnimi faktorji morajo kožo čim bolj zavarovati pred vsemi vrstami UV-žarkov (UVA in UVB). SPF (Sun Protection Factor) pomeni zaščito pred opeklinami, številka pa stopnjo zaščite. Če bi bili na soncu deset minut, pa bi nas opeklo, bi bili lahko z zaščito faktorja 30 tridesetkrat dlje. To velja za SPF, kjer gre le za zaščito pred opeklinami. Proti UVA pa ta SPF ne učinkuje in morajo biti drugi posebni faktorji. Pred opeklino nas faktor 15 skoraj popolnoma zavaruje pred UV-žarki, če smo ustrezno namazani in to zaščito obnavljamo. Drugače je bolje uporabiti višje faktorje, saj se recimo ni mogoče enakomerno namazati, vmes pa gremo tudi v vodo. Te, nad številom 30, svetujemo za izpostavljene predele, kot so ušesa, ustnice, nos in pleša.

Kaj menite o učinkovitosti živilskih dopolnil za porjavitev kože, ki menda hkrati kožo tudi varujejo pred sončenjem, med njim in po njem?
Nekatera živilska dopolnila lahko povzročijo kar učinkovito porjavitev kože, predvsem karoteni. Ta porjavitev pa ni enaka tisti, ki jo sprožijo UV-žarki. Na soncu porjavimo, ker se celice melanociti vzburijo in začnejo proizvajati pigment melanim, ta pa da koži rjavo barvo. Ima pa tudi dobro nalogo, da lovi in prestreza UV-žarke. Kadar smo rjavi, imamo veliko melanima v vrhnjici, to pa zelo dobro lovi UV-žarke in varuje pred opeklino. Porjavelost zaradi jemanja živilskega dopolnila nima te zaščitne funkcije, zato smo še vedno dovzetni za opeklino.

Kateri faktor uporabljate vi?
Predvsem pazim, da me sonce ne opeče. Zavarujem se s faktorjem od 15 do 25.

Se vam zdi oglaševanje sredstev, ki zagotavljajo zdravo zagorelost, sporno?
To je sporno, saj zdrava zagorelost ni mogoča. Če jemlješ braunemon in ne greš na sonce, je zagorelost zdrava.

Kaj pravite na to, da so v nekaterih evropskih državah prepovedali uporabljati solarij starim do 16 let, od 16. do 18. leta pa morajo imeti mladi dovoljenje staršev in mnenje zdravnika. Ali lahko tudi v Sloveniji kmalu pričakujemo takšno omejitev?
Združenje slovenskih dermatovenerologov je že pred leti, ko sem bil predsednik, podalo priporočila ministrstvu za zdravje, da bi tudi v Sloveniji ravnali tako, a se to do zdaj še ni zgodilo. Sem pa prepričan, da se bo v prihodnjih letih, in takšno odločitev bi osebno podprl.

Kljub ozaveščenosti o škodljivosti sonca se mu še vedno pretirano izpostavljamo. Koliko časa po tem se navadno pojavijo spremembe, ki lahko nakazujejo na kožnega raka, in v kakšni obliki?
Soncu se izpostavljamo več let in desetletij, kožni rak pa je pozna in skrajna posledica večletnega izpostavljanja UV-sevanju. Najpogosteje se pojavi po 50. letu starosti, torej se moramo soncu kar dolgo izpostavljati, predvsem pa pri ljudeh svetle polti, svetlih las in oči, na izpostavljenih delih telesa soncu. To velja za pravega kožnega raka ali kožni karcinom. Ne velja pa popolnoma za maligni melanom. Ta rak se v 90 odstotkih pojavi na koži, ni pa le kožni rak. Tudi melanom je povezan s čezmernim sončenjem, ne pa tako neposredno kot drugi kožni raki. Maligni melanom se lahko pojavi tudi pri mladih. Sonce ni edini dejavnik tveganja, je pa edini, na katerega lahko zavestno vplivamo, saj na dednost ne moremo.
Rakov je veliko vrst. Najpogostejši je bazocelularni karcinom, ki se ponavadi pojavi kot polkrožna tvorba, rožnate barve. Lahko se začne kot ranica na koži, ki se noče zaceliti.
Maligni melanom prepoznamo predvsem po črni barvi, je nehomogeno obarvan, nepravilno omejen in zelo podoben pigmentnemu znamenju, ki se zelo hitro povečuje. Je zelo nevaren rak, če ima debelino enega milimetra, je že lahko resno.

Najhitreje se povečuje obolevanje za malignim melanomom. Kako ga zdravite in kolikšna je uspešnost?
Res je. Število malignega melanoma se vsakih deset let podvoji. Najpomembnejše je, da ga zgodaj spoznamo in izrežemo. Če je debelina manjša od milimetra in ga pravilno izrežemo, je ozdravitev skoraj stoodstotna.

Pri zdravljenju kožnih obolenj uporabljate tudi laser. Katere kožne bolezni lahko zdravite z njim?
Z laserjem lahko zdravimo 70 odstotkov kožnih sprememb, ki so povezane z nepravilnostmi žilja. Pri tem je edina ustrezna metoda. Velikokrat ga uporabljamo za odstranjevanje pigmentih sprememb, starostnih in virusnih bradavic. Z njim poskušamo zdraviti tudi rašče na koži. Pozneje so ga začeli uporabljati tudi v estetske namene.

Kakšne so njegove prednosti?
Pri zdravljenju žilnih ali pigmentih sprememb, odstranjevanju dlak so prednosti, da deluje selektivno, kar pomeni, da ne poškoduje okoliške kože, ampak deluje le na primer na žilico, torej na spremembo, ki jo želiš poškodovati.

Lasersko zdravljenje se uporablja tudi v estetske namene, za pomlajevanje kože. Kako učinkovit in dolgotrajen je takšen poseg?
Pri tehnologiji IPL (intense pulse light) in drugih laserjih je najpomembnejša energija, s katero gre na kožo svetlobna energija. Treba je vedeti, da je pomlajevanje kože le ena od metod, pri kateri ne uporabljamo laserja, ampak aparat IPL, ki ima več valovnih dolžin. Strokovno pomlajevanje kože je napačen izraz. To v resnici pomeni, da z laserjem delujemo selektivno na določeno strukturo kože. Najprej na povrhnje spremembe kože, nato na njeno globljo plast. To pomeni, da poskušamo poškodovati kolagen, da spodbudi dražljaj za nastanek novega kolagena. In to pomeni pomlajevanje. To je pri starejših ljudeh (60 let) težko spodbuditi. Fotopomlajevanje je ena od možnosti, ni pa edina možnost terapije IPL. Ta poseg je treba ponoviti od štiri- do šestkrat. Učinek traja nekaj let. Laserko terapijo je treba združiti tudi s polnili in z njimi zapolniti defekte kože. Lasersko pomlajevanje je le en postopek, kocka v sestavljenki več metod.

Bi se tudi vi odločili za pomlajevanje kože?
Bi se odločil, zakaj pa ne.

Ali lahko podobno dosežemo z redno uporabo krem za odpravljanje gub?
Ne. Zagotovo redna uporaba krem pripomore k upočasnitvi staranja, ni pa mogoče procesov, ki so se že zgodili, vrniti v prejšnje stanje. Krema v štirih tednih ne more zgladiti kože.
Pri nas delamo diamantni peeling (hydrafacial), pri katerem kožo najprej obrusimo, potem zelo aktivne snovi, kot so kislina hialirosnak, razne kisline, antioksidante pod pritiskom napršimo v zgornjo plast kože in dosežemo, da gredo te aktivne snovi vanjo. Ne moremo doseči sprememb, ki so nastale v njenih globljih plasteh, kjer se je začel proces staranja. Lahko pa izboljšamo videz, napnemo kožo in ji damo vodo.

Pri čem se najbolj kaže napredek dermatologije v zadnjih letih? Ali lahko pričakujemo kakšno »revolucijo«?
Napredek dermatologije je mogoče videti v dveh smereh. Ena so prave dermatološke bolezni. Bolniki z zelo hudimi luskavicami in prizadetimi sklepi imajo na voljo t. i. biološka zdravila. Ta omogočajo v življenju teh ljudi izrazito spremembo. Ta bolezen zahteva dosmrtno zdravljenje, ki je lahko tudi zelo nevarno, vendar gre za revolucijo. Manj revolucionarno je, da se veliko sredstev vlaga v odpravljanje sprememb kot posledico staranja (antiageinga). S številnimi novimi postopki in metodami se bomo lahko v prihodnjih letih lepo postarali.

Najdete čas zase, za svoje konjičke?
Rad imam morje in grem vsako leto jadrat sedem do 14 dni. Človek bi se rad ukvarjal z veliko stvarmi. Mislil sem, da bom imel kot zasebni zdravnik več časa. Za številne hobije, kot so planinarjenje, igranje tenisa, smučanje, igranje golfa, ga skoraj nimam.

Kaj si od nekdaj želite, da bi vas vprašali, pa vas nikoli niso?
Rad bi vedel odgovor na vprašanje, zakaj imamo tolikšne čakalne vrste. Moram reči, da slabo spim, in ne vem, kaj bi naredil, ker je čakalna doba za koncesijski pregled 400 dni. Bolniki se pritožujejo, nekako upravičeno, mi pa jim ne moremo pomagati. Absolutno se čutimo del zdravstvenega javnega sistema, čeprav je ambulanta v zasebni lasti. Vendar imamo, in tako je skoraj za vse zdravnike, predpisan obseg storitev, ki jih na leto smemo narediti, in jih potem plača ZZZS. Če to presežemo, delamo s tolikšno izgubo, da bi lahko v polovici leta zaprli ambulanto. Ker smo na dobrem glasu, je vsak dan precej več klicev za pregled, kot jih lahko opravimo. Tako se iz leta v leto čakalna doba le podaljšuje. Za to mi je strašno nerodno in ne vem, kako bi to rešili.