Julij, Avgust 2009, 26.6.2009
Veliki intervju:
prof. dr. Mirta Koželj, dr. med.
specialistka kardiologije
Avtor: Maja Zajc
Srčno-žilne bolezni so prvi vzrok zbolevanja in umiranja v Sloveniji in drugod v razvitem svetu. O nekaterih smo že spregovorili v naši reviji.



Tokrat smo se pogovarjali s profesorico, dr. Mirto Koželj, dr. med., s kliničnega oddelka za kardiologijo. Njeno ožje področje raziskovanja je ehokardiografija, infekcijski endokarditis, prirojene srčne napake. Rezultate svojega dela je objavila v številnih prispevkih v domači in tuji literaturi. Redno se udeležuje tudi domačih in mednarodnih strokovnih srečanj, od leta 2008 pa je predstojnica kliničnega oddelka za kardiologijo.

Zmernost je mera zdravja!

Na področju klinične medicine delujete kot zdravnica specialistka iz interne medicine na kliničnem oddelku za kardiologijo. Katere bolnike napotijo k vam?
Na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana zdravimo bolnike, ki jih napotijo k nam z internistične prve pomoči, iz specialistične kardiološke ambulante na polikliniki, premeščeni iz kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino in drugih kliničnih oddelkov ali pa so premeščeni iz drugih bolnišnic v Sloveniji. Največ je bolnikov, ki jih napotijo specialisti internisti iz drugih ambulant ali bolnišnic za preiskave srca, za katere je potrebna krajša hospitalizacija. Gre za invazivne kardiološke preiskave, kot sta kateterizacija srca in koronarografija. To so večinoma bolniki, pri katerih so potrebne predoperativne preiskave srca ali pa pri njih opravimo različne interventne posege na srcu. Glede na poglavitno bolezen na srcu so naši bolniki izjemno pestra skupina. Zdravimo vse bolezni srca. Največ je bolnikov z ishemično boleznijo srca in bolnikov z boleznimi srčnih zaklopk. Pa tudi tistih, ki prihajajo le zaradi motenj srčnega ritma ni malo. Precej naših bolnikov ima znake srčnega popuščanja, kar velikokrat zahteva zelo zapleten način zdravljenja.

Katere so najpogostejše bolezni srca in ožilja in kateri so najpomembnejši dejavniki tveganja za njihov nastanek?
Najpogostejše bolezni srca v razvitem svetu so: ishemična bolezen srca, to pomeni ateroskleroza koronarnih arterij in posledični miokardni infarkt in/ali angina pektoris. V razvitem svetu so pogoste tudi degenerativne bolezni srčnih zaklopk, predvsem zoženje aortne zaklopke v starosti.
Vsekakor so najpomembnejši dejavniki za njihov nastanek enaki kot za aterosklerozo nasploh: povečana maščoba v krvi, zvišan krvni pritisk, telesna neaktivnost, kajenje, stres,dedni dejavniki, sladkorna bolezen in tudi starost.

Kaj je ateroskleroza in kdaj se pojavi?
Ateroskleroza je kronična napredujoča bolezen arterij, ki najprej prizadene notranjo plast stene – intimo. V razvoju te bolezni je pomembno kopičenje lipidov in holesterola v steni arterij. V proces je vključeno tudi vnetje. Bolj ko se aterosklerozo proučuje, več mehanizmov nastanka spoznavamo. Bistvo je, da napredovanje ateroskleroze oži arterijo in s tem moti pretok v njej, posledica je motena preskrbo tkiva, ki mu je arterija namenjena. Poleg tega lahko aterosklerotična leha v žili poči in na tej poki nastane krvni strdek, ki v hipu prekine pretok v tej arteriji. Če se to zgodi v koronarni arteriji, nastane miokardni infarkt. Ateroskleroza se lahko pojavi zelo zgodaj v življenju, če ji je človek nagnjen, vendar pa načelno velja, da so posledice ponavadi sorazmerne s starostjo bolnika.

Kako preprečiti aterosklerozo in posledične bolezni srca in ožilja?
Aterosklerozo in njene posledice preprečujemo z zdravim načinom življenje, to je z zdravo prehrano s čim manj maščobami živalskega izvora, z vsakodnevno zmerno telesno aktivnostjo in izogibanjem stresu. Vsekakor je prav, da obiščemo zdravnika, ki nam pregleda kri, in sicer koncentracijo lipidov in krvnega sladkorja. Odklone od normalnih vrednosti je treba zdraviti z dieto in zdravili. Priporočljivo je tudi nadzorovati krvni pritisk in seveda zdraviti arterijske hipertenzije. Pri moških se aterosklerotični procesi razvijejo nekoliko prej kot pri ženskah. Vsekakor pa morajo biti na razvoj ateroskleroze pozorni tisti posamezniki, pri katerih se ta bolezen in njene posledice pojavljajo pri več družinskih članih v zgodnejšem življenjskem obdobju. S temi postopki preprečujemo tudi posledice ateroskleroze, kot sta miokardni infarkt in možganska kap.
Velikokrat smo izpostavljeni raznim okužbam z virusi in bakterijami.

Ko smo prehlajeni, ne počivamo radi, smo celo telesno aktivni. Tega ponavadi nimamo za resno obolenje, pa vendar, ali je lahko prehlad usoden? Ali lahko prizadene srce in velike žile?
Da. Okužba z virusi, ki se kaže kot nedolžen prehlad ali gripa, lahko povzroči vnetje srčne mišice ali osrčnika. Vnetje je lahko prehodno in ga sploh ne zaznamo, ali pa poteka z različno hudo klinično sliko. V najslabšem primeru se povečajo srčne votline in hudo oslabi krčljivost srčne mišice. Pojavi se srčno popuščanje. Ti hudi znaki so lahko prehodni, pomeni, da se po krajšem času vnetje umiri in si srčna mišica popolnoma opomore. A žal so ti primeri redki. Vnetje lahko napreduje v kronično fazo in se razvije kronična okvara srčne mišice, ki ji rečemo kardiomiopatija. V skrajnem primeru uporabimo zelo zapletene načine zdravljenja te bolezni ali pa je potrebna celo presaditev srca. Zato je prav, da ostanemo doma, kadar prebolevamo takšno okužbo, počivamo in se še vsaj teden dni po ozdravitvi ne izpostavljamo večjemu telesnemu naporu, kot je npr. intenzivna telesna vadba. Prav je tudi, da se jeseni cepimo proti gripi.

Vaše ožje področje raziskovanja je ehokardiografija (ultrazvočna preiskava srca). Kaj omogoča ta preiskovalna metoda?
Ultrazvočna preiskava pokaže srce v več presekih. Tako ocenimo velikost srčnih votlin, debelino njihovih sten in morebitne spremembe na srčnih zaklopka. Z različnimi metodami ocenjujemo funkcijo levega in desnega prekata in funkcijo zaklopk. Ocenimo stopnjo puščanja in zoženja zaklopk. Ugotovimo tudi morebitne nenormalne povezave med srčnimi votlinami. Poleg srca vidimo tudi velike žile, ki izhajajo iz srca, in pregledamo osrčnik.

Kaj je stresna ehokardiologija?
To je preiskovalna metoda, s katero ocenimo delovanje srca med obremenitvijo. Bolnika obremenimo na kolesu in med obremenitvijo ultrazvočno spremljamo delovanje v glavnem levega prekata in ocenjujemo njegovo krčljivost. To je primerna metoda za ugotavljanje posledic slabše prekrvitve srčne mišice med obremenitvijo.

Zakaj nastane infekcijski endokartitis (vnetje srčnih zaklopk) in kako ga zdravite? Kdo je najbolj ogrožen?
Infekcijski endokarditis je bakterijsko ali redkeje virusno vnetje srčnih zaklopk. Navadno prizadene že prej bolezensko spremenjene zaklopke, okolico umetnih zaklopk, redkeje pa popolnoma zdrave zaklopke. Vnetje zaklopko, ki je načelno zelo nežna struktura, hudo spremeni, včasih kar uniči, posledica je njeno puščanje. To srce slabo tolerira. Pogosto je potrebna kirurška zamenjava zaklopke še med zdravljenjem infekcijskega endokarditisa (operacija v »vroče«). Ogroženi so bolniki s pridobljenimi ali prirojenimi napakami zaklopk, bolniki z umetnimi zaklopkami in intravenski uživalci drog. Najpogostejši vzrok za infekcijski endokarditis je bakteriemija, ki nastane pri posegih v ustni votlini, kot sta npr. čiščenje zobnega kamna in izdiranje zob, pri ogroženi skupini bolnikov.

Kaj je srčno popuščanje in kakšni so njegovi znaki?
O srčnem popuščanju govorimo, ko srce zaradi različnih vzrokov ne more preskrbeti tkiv za normalno delovanje. Bolnik čuti to kot slabšo telesno zmogljivost, težko sapo pri naporu ali v mirovanju, pojavijo se otekline nog in nabira se tekočina v prsni in trebušni votlini. Ponavadi ti bolniki spijo z višjim vzglavjem, ker jih pri nizkem duši, ponoči vstajajo in lovijo zrak, pogosto odvajajo večjo količino urina ponoči. Pojavijo se tudi različne motnje ritma. Vse te težave se pojavljajo ne glede na poglavitno bolezen srca. Včasih so temu naše stare mame rekle srčna vodenica.

Kako zdravimo srčno popuščanje?
Srčno popuščanje zdravimo vzročno, tako da zdravimo poglavitno bolezen na srcu, lahko tudi z operacijo (zamenjava zaklopk ali kirurška postavitev premostitev zožitev koronarnih arterij). Zdravimo pa ga tudi z zdravili. Obstajajo mednarodne smernice, ki narekujemo najboljšo kombinacijo zdravil za posamezno stopnjo srčnega popuščanja. Zdravimo tudi s posebnim načinom srčnega spodbujanja s srčnimi spodbujevalniki. Skrajni primer zdravljenja je presaditev srca.

Kaj je prirojena srčna napaka in kaj jo povzroča?
Prirojene srčne napake so različni defekti (luknje) v srcu, ki povzročajo nepravilen tok krvi v srcu ali velikih žilah, spremembe na zaklopkah, velikih žilah, nenormalen položaj srčnih votlin ali njihov moten razvoj. Napaka nastane, ko se srce v plodu še razvija. Vzroki navadno niso znani, nekateri pa so, kot na primer alkoholizem pri materi, zdravila, ki motijo razvoj ploda, virusne bolezni matere, nekatere kronične bolezni matere in seveda dednost.

Kako odkrijete srčno napako?
Srčno napako je mogoče odkriti z ultrazvočnim pregledom plodovega srca že pred rojstvom ali po njem. Ponavadi prirojeno srčno napako izda šum, ki ga povzroča nepravilen tok krvi. Potrdimo jo z ultrazvočnim pregledom srca otroka.

Večino prirojenih srčnih napak odkrijete že med nosečnostjo ali v najzgodnejšem otroštvu. Vi ste zadnja leta usmerjeni v sistematično vodenje odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Kaj je prirojena srčna napaka pri odraslih in katere bolnike uvrščate mednje?
Res je. Na kliničnem oddelku za kardiologijo sistematično spremljamo in zdravimo odrasle bolnike s prirojenimi srčnimi napakami že 11 let. Vsako leto se število naših bolnikov poveča za 100, kar je običajna številka za dva milijona prebivalcev. Spremljamo jih popolnoma enako kot v večjih tovrstnih centrih v Evropi. Po 18. letu nam te bolnike kardiologi pediatri predajo z vso dokumentacijo. Za tem je približno dve leti prehodnega obdobja, ko te bolnike spremljamo skupaj. Nato so na vrsti kontrole in način zdravljenja, kot jih določajo veljavne smernice s tega področja. Posebne skrbi so deležne nosečnice s prirojenimi srčnimi napakami in jih spremljamo skupaj s porodničarji.

Odrasli bolniki s prirojeno srčno napako imajo posebne zdravstvene zahteve. Kakšna je pri tem vaša vloga?
Za te bolnike naredimo ob sprejemu na klinični oddelek za kardiologijo načrt nadaljnjega zdravljenja v odraslem obdobju, svetujemo glede potomstva, nosečnosti, delovne usmeritve, preprečevanja infekcijskega endokarditisa in rekreativnih dejavnosti. Svetovanje je popolnoma individualno glede na poglavitno napako. Svetujemo tudi cepljenje proti gripi, pnevmokokni pljučnici.

Za bolnike s srčnimi napakami so po svetu ustanovili specializirane centre. Kako je s tem pri nas? Kakšna je pri nas organizacija vodenja teh bolnikov?
Pri nas imamo na kliničnem oddelku za kardiologijo organizirano skrb za te bolnike popolnoma enako kot v drugih razvitih državah po svetu. Delujeta dve specialistični kardiološki ambulanti zanje. Če je potrebna hospitalizacija, se ta zgodi na oddelku, kjer deluje zdravnica, ki se s temi napakami ukvarja. Obstaja interklinični konzilij kardiologov, pediatrov in kardiokirurgov, kjer razpravljamo o načinu zdravljenja teh bolnikov. Nosečnost pri teh bolnicah spremljamo skupaj z internistko na ginekološki kliniki. Pred porodom se pogosto posvetujemo s porodničarji, ki imajo posebno znanje o prirojenih srčnih napakah.

Kaj bi za konec še povedali našim bralcem?
Konci so navadno optimistični. Pa naj bo še ta. Boleznim srca se bomo izognili z lepim, zdravim načinom življenja. A prepozno je na to misliti, ko nas je že prizadelo. Misliti moramo zgodaj, že pri naših otrocih: privzgojimo jim veselje do zdravega zmernega in rednega gibanja, naj ne kadijo in naj ne zahtevamo od njih preveč, da jih ne bomo izpostavljali nepotrebnim stresnim okoliščinam. Za nas malo starejše pa velja, da uživajmo pri redni rekreaciji, ne tekmujmo s seboj in ne glejmo le na uro in merimo svoj srčni utrip. Včasih je dobro obiskati zdravnika, si zmeriti krvni pritisk, maščobo v krvi in krvni sladkor. Zoper te nadloge imamo učinkovita zdravila.