Junij 2011
|
Na poti iz Ljubljane proti Radovljici, kjer sva se dogovorila za sestanek, sem razmišljal: »Mu je ime Tomaž in se Silvester piše ali je ravno obratno?«. Z Blažem, fotografom, sva ugibala in ugotovila, da je možno oboje.
(več)
Dogovorjena sva bila za srečanje na Radiu Pacient, prišla je točno in zanesljivo. »Kava?« sem ponudil? »Prosim. Navadno, črno.« Preprosta izbira, kot je preprosta sama. Kava je bila topla, podobno kot toplina doktorice Mušičeve.
(več)
Prva presaditev srca je bila v Sloveniji opravljena leta 1990 v Ljubljani, do danes pa so opravili že več kot sto presaditev srca z odličnimi rezultati.
(več)
Izr. prof. dr. Marjan Zaletel je od leta 2008 vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku vaskularne nevrologije in intenzivne nevrološke terapije UKC Ljubljana.
(več)
Sekcija za otroško in preventivno zobozdravstvo ter Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo Medicinske fakultete v Ljubljani sta v septembru organizirala mednarodne pedontološke dneve.
(več)
Rak je bolezen, ki prizadene tudi otroke in mladostnike. V zadnjih desetletjih se je število ozdravljenih otrok in mladostnikov, ki so zboleli za rakom, močno povečalo.
(več)
Nekatere težke pljučne bolezni bi lahko preprečili z opustitvijo kajenja, ki je glavni vzrok za nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in je glavni dejavnik tveganja za pljučnega rak in še veliko drugih bolezni.
(več)
Srčni infarkt lahko doleti vsakogar. V Sloveniji ga doživi okrog 3000 bolnikov na leto. Ker se lahko vsak laik znajde v okoliščinah, ko bi lahko s pravilnim ravnanjem svojcu, prijatelju ali neznancu rešil življenje, je toliko pomembnejše, da ga prepozna in pravilno ukrepa.
(več)
Možganska kap je tretji najpogostejši vzrok smrtnosti in najpogostejši vzrok invalidnosti pri odraslih v razvitem svetu. Največkrat se zgodi zaradi zapore možganske arterije, lahko pa tudi zaradi krvavitve, razpoke možganske anevrizme.
(več)
V kliničnem centru opravijo vsak dan veliko različnih operacij, pri katerih je ključna tudi vloga anesteziologa. Ponavadi si ga predstavljamo kot nekoga, ki daje anestezijo in izvršuje ukaze kirurga.
(več)
Ni dolgo, odkar smo premagali »krivce« za kratko življenjsko dobo. Še v prvi polovici 20. stoletja so bile glavni vzrok smrti nalezljive bolezni. Ko smo jih zmanjšali s higieno, programi cepljenja, antibiotiki, so postale glavni vzrok smrti srčno-žilne bolezni.
(več)
Srčno-žilne bolezni so prvi vzrok zbolevanja in umiranja v Sloveniji in drugod v razvitem svetu. O nekaterih smo že spregovorili v naši reviji.
(več)
Sodobni način življenja je povzročil, da je med nami čedalje več ljudi, ki živijo prehitro in površno, ob tem pa pozabijo na svoje zdravje.
(več)
Kariera Damijana Perneta, specialista psihiatra, se je pred nekaj leti, ko je dosegel najbolj presenetljivo zmago na lokalnih volitvah v zgodovini naše države, obrnila na glavo.
(več)
Splošnega zdravnika poznamo kot zdravnika, s katerim pridemo najprej v stik, če smo bolni, in kot nekoga, ki mora imeti veliko znanja, da lahko postavi ustrezno diagnozo oziroma pacienta napoti na ustrezno zdravljenje.
(več)
|
Doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., je zaposlen na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v Kliničnem centru Ljubljana. Ukvarja se s hormonskimi motnjami.
(več)
S Tanjo sva se pogovarjala kar med njenim delom, a daleč od tega, da bi zaradi najinega pogovora zanemarjala svoje paciente. Vedno dosegljiva, vedno pripravljena pomagati, se pogovoriti, svetovati, tudi posredovati, če bi bilo potrebno.
(več)
Srčno popuščanje je bolezen srca, ki nastopi, ko srce ni več sposobno prečrpati zadostne količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem.
(več)
Dr. Seyed Yousef Ardebili je 43-letni zdravnik specialist nevrokirurg. Rodil se je v Iranu, na začetku svoje strokovne kariere je delal v Kuvajtu, zadnjih 15 let živi in dela v Sloveniji.
(več)
Različne revmatične težave še ne pomenijo, da ima bolnik revmatično bolezen. Tudi neugodne temperaturne in vremenske razmere niso povzročitelji revmatičnih bolezni, pravi priznani strokovnjak, prof. dr. Blaž Rozman, dr. med. spec. internist.
(več)
»Že nekaj let vas dermatologi opozarjamo na škodljivost sončnih žarkov in na čedalje pogostejše pojavljanje malignega melanoma, ki je najnevarnejša oblika kožnega raka,« nas je opomnil eden vodilnih dermatovenerologov v Sloveniji, prof. dr. Igor Bartenjev.
(več)
Rak na dojkah je v Sloveniji najpogostejša oblika raka pri ženskah, saj jih na leto zboli nekaj več kot tisoč. Izguba dojke vpliva na samopodobo.
(več)
Z različnimi motnjami vidne ostrine se srečuje več kot polovica ljudi v razvitem svetu. Te se pojavijo zaradi različnih vzrokov, zato je toliko pomembnejše, da pravočasno obiščemo oftalmologa.
(več)
V Sloveniji je okrog 500 otrok in mladostnikov, ki imajo sladkorno bolezen. Vsako leto jih na novo zboli od 45 do 50. Skrb vzbujajoče je predvsem, da se zaradi debelosti sladkorna bolezen tip 2 čedalje pogosteje pojavlja tudi pri otrocih.
(več)
Spremembe v okolju so nedvomno pripomogle k povečanju števila bolezni prebavil. Zakaj je tako in kakšno vlogo imajo probiotiki, smo se pogovarjali z doc. Rokom Orlom, dr. med., spec. pediatrom.
(več)
Veliko ljudi ima težave z gibali. Skoraj ni človeka, ki ne bi občutil bolečine v mišicah, sklepih ali hrbtenici. O tem, kako si pomagati pri bolečinah in poškodbah gibal ter kdaj moramo obiskati ortopeda, smo povprašali magistra Roberta Cirmana, dr. med., spec. ortopeda.
(več)
Valentin Sojar je že več kot 15 let član kolektiva Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo. V zadnjem času je tudi koordinator transplantacijske dejavnosti za celoten Univerzitetni klinični center.
(več)
Saša Markovič je profesorica, doktorica, vrhunska strokovnjakinja na področju gastroenterologije, poleg tega pa ugledna profesorica, ki jo vabijo na številna predavanja po svetu.
(več)
|
|